S protesti želijo podporniki Guaidója izvesti dodatni pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ob začetku demonstracij je Guaidó pred protestniki napovedal humanitarno pomoč iz Kolumbije in Brazilije.

Na tisoče njegovih podpornikov se je z venezuelskimi zastavami in ob piskih piščalk podalo proti sedežu predstavništva Evropske unije v vzhodnem delu Caracasa.

"Svoboda, svoboda svoboda," skandirajo protestniki, med katerimi številni nosijo transparente s prečrtanim portretom Madura. "Venezuelci stradajo zaradi pomanjkanja hrane in zdravil. Maduro morilec," piše na transparentih.

Na drugi, zahodni strani mesta pa so se zbrali podporniki Madura. Vladajoča socialistična stranka je namreč sklicala zborovanje, na katerem zaznamujejo 20. obletnico prihoda na oblast Madurovega predhodnika, zdaj že pokojnega predsednika Huga Cháveza.

Guaidó je pozval k udeležbi na "najmnožičnejših protestih v zgodovini države in na celini", da bi Madura pripravili do razpisa novih predsedniških volitev.

General zračnih enot na stran Guaidója

Že pred protesti je general venezuelskih zračnih enot Francisco Yanez izrekel zvestobo Guaidóju.

V videu, ki ga je objavil na Twitterju, je, oblečen v uniformo, izjavil, da zavrača Madurovo diktaturo. "Sporočam vam, da ne priznavam diktatorske oblasti Nicolása Madura in da priznavam poslanca Juana Guaidója kot predsednika Venezuele," je dejal.

Predstavil se je kot vodja strateškega načrtovanja v vrhovnem poveljstvu zračnih vojaških enot in poudaril, da "90 odstotkov oboroženih sil ne podpira diktatorja, ampak venezuelsko ljudstvo".

Guaidó je pripadnikom vojske obljubil amnestijo za morebitne zločine, storjene med Madurovo vladavino, če stopijo na njegovo stran. Medtem ko ima Guaidó precejšnjo mednarodno podporo, je hrbtenica podpore Maduru poveljstvo venezuelske vojske.

Yanez je prvi visoki predstavnik vojske, ki je izrekel zvestobo Guaidóju. Poveljnik zračnih enot Pedro Alberto Juliac Lartiguez ga je obtožil izdaje in podkupljivosti ter sporočil, da kot vodja strateškega načrtovanja nima pod poveljstvom nobenega vojaka.

Pence poziva k akciji

Medtem je podpredsednik ZDA Mike Pence na političnem zborovanju z venezuelskimi izseljenci v Miamiju pozval k povečanju pritiska na Madura in izrazil nasprotovanje dialogu med vlado in opozicijo.

Pence je dejal, da v Venezueli poteka "boj med diktatorstvom in demokracijo", nato pa je navdušenemu občinstvu v Miamiju, ki komaj čaka odstavitev predsednika, dejal: "To ni čas za dialog. To je čas za akcijo. Napočil je čas za konec Madurove diktature enkrat za vselej."

"ZDA bodo nadaljevale diplomatske in gospodarske pritiske, da bi prišlo do mirnega prehoda v demokracijo," je dejal Pence in takoj dodal: "A ljudje naj vedo: vse možnosti so na mizi," s čimer je impliciral vojaški napad na Venezuelo in požel glasen aplavz venezuelskih izseljencev.

V istem času, ko je Pence zavrnil možnost dialoga, jo je zavrnil tudi Juan Gauidó, ki se je ob podpori ZDA razglasil za začasnega venezuelskega predsednika. Guaidó je tako v Caracasu zavrnil predlog Mehike in Urugvaja za dialog z Madurom.

Maduro nove volitve zavrača

Poleg ZDA in večine latinskoameriških držav je Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele v četrtek na plenarnem zasedanju priznal tudi Evropski parlament.

Madura pa sta podprli Rusija in Kitajska.

Evropske države od Madura zahtevajo razpis novih volitev. Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija so venezuelskemu predsedniku do nedelje postavile rok za njihov razpis.

Če Maduro tega ne bo storil, bodo omenjene države kot začasnega predsednika Venezuele priznale Guaidója, sicer predsednika parlamenta.

Maduro, ki ima podporo močne venezuelske vojske in velikega dela revnih prebivalcev, je "imperialistom" že sporočil, da bodo na volitve morali počakati do leta 2025, ultimat Evrope pa je označil za "predrznega".

Množično zborovanje pa je napovedala tudi vladajoča socialistična stranka ob 20. obletnici prihoda na oblast Huga Cháveza, predhodnika Madura.