Najmanj 12 raket storm shadow naj bi ukrajinske sile uporabile v ruski obmejni regiji Kursk. Foto: Reuters
Najmanj 12 raket storm shadow naj bi ukrajinske sile uporabile v ruski obmejni regiji Kursk. Foto: Reuters

O uporabi britanskih raket je poročal Bloomberg, ki se sklicuje na neimenovani vir, medtem ko v uradu britanskega premierja Keira Starmerja navedb niso komentirali.

Združeno kraljestvo je že pred tem Ukrajini dovolilo uporabo raket storm shadow za napade na ukrajinskem ozemlju, vendar Kijev že več mesecev pritiska tako na ZDA kot na Združeno kraljestvo in Francijo, naj jim dovolijo uporabo raket dolgega dosega tudi za napade na ruskem ozemlju.

Britanske rakete storm shadow imajo doseg približno 250 kilometrov. Rakete izstreljujejo z letala s hitrostjo, ki je blizu hitrosti zvoka. Rakete veljajo za idealno orožje za napade na utrjene bunkerje in skladišča streliva, poroča britanski BBC.

Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo že prižgal zeleno luč za uporabo raket atacms, ki jih je Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila v torek. Danes je Biden Kijevu odobril tudi dobavo protipehotnih min.

Kijev opozarja na psihološko operacijo Rusije

Potem ko je več držav zaradi domnevne grožnje večjega ruskega zračnega napada zaprlo svoja veleposlaništva v Kijevu, je Ukrajina zahodne zaveznice pozvala, naj zaradi napetosti v državi ne širijo strahu, češ da gre za psihološko operacijo Rusije.

Pred nevarnostjo ruskih napadov, ki bi bil lahko odgovor na ukrajinsko uporabo raket dolgega dosega na ruskem ozemlju, so opozorile ZDA, ker naj bi prejele "specifične informacije o morebiti večjem zračnem napadu".

Javile so, da bo njihovo veleposlaništvo zaprto, temu ukrepu pa je sledilo še več drugih držav, med drugim Grčija, Madžarska, Italija in Španija.

Predstavniki ukrajinskih oblasti so bili kritični do poteze in so svoje zaveznike pozvali, naj ne širijo strahu med prebivalci. Informacije, na katere so se sklicevale ZDA, naj bi bile dejansko "psihološka operacija", ki jo je v prizadevanjih za destabilizacijo države sprožila Moskva.

"Opominjamo vas, da je grožnja napadov agresorske države žal dnevna realnost za Ukrajince že več kot tisoč dni," je v izjavi na družbenih medijih zapisalo ukrajinsko zunanje ministrstvo.

Vojaška obveščevalna služba (GRU) pa je javila, da se na družbenih medijih širijo lažne novice, pri čemer naj bi šlo za svarilo pred obsežnim bombnim napadom na Kijev. "Teroristična država vodi obsežen informacijski in psihološki napad na Ukrajino," je sporočila.

Ameriško veleposlaništvo v Kijevu. Foto: Reuters
Ameriško veleposlaništvo v Kijevu. Foto: Reuters

ZDA bodo Ukrajini poslale prepovedane protipehotne mine

Predsednik ZDA Joe Biden je odobril, da se Kijevu pošljejo protipehotne mine, je povedal ameriški uradnik. Gre za mednarodno prepovedane mine v skladu z Ottavsko konvencijo, ki jo je ratificirala tudi Ukrajina.

Od Kijeva naj bi Washington prejel zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih.

Uradnik, ki je hotel ostati anonimen, je dejal, da bodo mine poslali kmalu. Gre za mine z omejenim delovanjem, ki jih ne raznese, ko se baterija izprazni.

Ottawska konvencija prepoveduje uporabo, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Foto: Reuters
Ottawska konvencija prepoveduje uporabo, proizvodnjo in prenos protipehotnih min. Foto: Reuters

Uporaba teh min je sicer mednarodno prepovedana. V okviru Ottavske konvencije so prepovedani uporaba, proizvodnja in prenos tega orožja, ki še dolgo po končanih sovražnostih zahteva žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom v prizadetih regijah. Konvencijo je podpisalo in ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA.

Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

ZDA so Ukrajini med vojno dobavljale protitankovske mine, namen dobave protipehotnih min pa je upočasniti napredovanje ruskih sil, je dejal ameriški uradnik.

V Ukrajini sicer obe strani uporabljata protipehotne mine. ZDA so lani odobrile tudi dobavo prav tako prepovedanih kasetnih bomb Ukrajini, kar so kritizirale tudi številne ukrajinske zaveznice.

Rusija aretirala nemškega državljana

Rusija je v eksklavi Kaliningrad aretirala nemškega državljana, ki naj bi bil vpleten v sabotažo lokalne energetske infrastrukture, je po poročanju ruskih medijev sporočila ruska varnostna služba FSB.

Ruska varnostna služba meni, da je nemški državljan vpleten v eksplozijo na plinski distribucijski postaji marca v Kaliningradu. Ruske oblasti so ga aretirale ob vstopu iz Poljske v eksklavo, v njegovem avtomobilu pa naj bi zasegle pol litra eksplozivne snovi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah FSB-ja naj bi se nemški državljan v eksklavo vrnil, da bi "organiziral sabotažna dejanja na lokalni energetski infrastrukturi". Zaseženo eksplozivno sredstvo in ukaze za izvedbo napada pa je prejel od ukrajinskega državljana, ki tako kot nemški državljan živi v Hamburgu, je še dodal FSB.

Nemško zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je bil njihov državljan aretiran oktobra in da so nemški uradniki v stiku z ruskimi oblastmi. "Naš generalni konzulat v Sankt Peterburgu je v stiku z ruskimi oblastmi in je ponudil konzularno pomoč," je dejala tiskovna predstavnica ministrstva.

Zelenski svari pred zmanjšanjem ameriške pomoči

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News v torek posvaril, da bo Ukrajina izgubila vojno, če bodo ZDA zmanjšale vojaško financiranje.

"Borili se bomo. Imamo svojo proizvodnjo, vendar to ni dovolj, da bi zmagali. In mislim, da to ni dovolj, da bi preživeli," je dodal.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump velja za skeptika glede več milijard vojaške pomoči, ki jo je administracija predsednika Joeja Bidna namenila Ukrajini od začetka ruske invazije leta 2022. Trump je v preteklosti večkrat obljubil, da bo vojno hitro končal, vendar ni nikoli podal podrobnosti, kako namerava to storiti.

Biden si v zadnjih dveh mesecih mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Trump.

Moskva: ZDA želijo podaljšati vojno

Washington dela vse, kar je v njegovi moči, da bi podaljšal vojno v Ukrajini, je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

"Če pogledate trende odhajajoče ameriške administracije, je ta popolnoma zavezana nadaljevanju vojne v Ukrajini in za to dela vse, kar je v njeni moči," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Peskov.

Letalniki nad Rusijo

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ruska zračna obramba uničila 44 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, 20 nad severozahodno Novgorodsko oblastjo, 24 pa nad drugimi predeli osrednje in zahodne Rusije.

Ministrstvo ni sporočilo podrobnosti o kakšni škodi kot posledicah napada.

Ukrajinska zračna obramba pa je skušala odbiti ruski zračni napad na Kijev zgodaj v sredo, je sporočila vojaška uprava glavnega mesta Ukrajine. Očividci so slišali več eksplozij, poroča Reuters.

Veleposlaništvo ZDA v Kijevu je zaprlo svoja vrata