Voditelji G20 so se zbrali na dvodnevnem zasedanju v južnokorejski prestolnici. Foto: EPA
Voditelji G20 so se zbrali na dvodnevnem zasedanju v južnokorejski prestolnici. Foto: EPA

V zadnjem času so v ospredju nesoglasja zaradi tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja. Zadnje dni so se pojavila še trenja zaradi namere ameriške centralne banke Federal Reserve (FED), da za 600 milijard dolarjev odkupi ameriške državne obveznice.

S to namero hoče FED povečati količino denarja v obtoku in ustvariti dodatno ponudbo dolarjev, s čimer ustvarja pritisk na znižanje tečaja ameriške valute. Do tega so kritični predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, a tudi na Japonskem in v Evropi.

Pred začetkom vrha je ameriški predsednik Barack Obama znova stopil v bran odločitvi FED-a, saj je po njegovih besedah ukrep centralne banke namenjen spodbujanju gospodarske rasti v ZDA in in tudi drugod po svetu.

"Vendar pa bomo v tem težko uspeli, če se bodo znova povečala tista gospodarska neravnovesja, ki so pripeljala do krize," je Obama dejal po srečanju z gostiteljem vrha, južnokorejskim predsednikom Li Mjung Bakom.

S tem se je Obama dotaknil drugega pomembnega vprašanja, ki bo zaposlovalo voditelje na vrhu, to je neravnovesja med državami z velikim zunanjetrgovinskim primanjkljajem in posledično večjo zadolženostjo, kot so ZDA, in tistimi s presežkom ter velikimi deviznimi rezervami, kot sta Kitajska in Nemčija.

Zadržanost do predloga Obame
Washington se je oktobra zavzel za vzpostavitev mehanizma, s katerim bi nadzorovali, kdaj presežki in primanjkljaji postanejo nevzdržni, pri čemer je celo predlagal numerični kriterij za ugotavljanje teh nesorazmerij, ki bi bil pri štirih odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

Kitajska in Nemčija menita, da je za države s primanjkljajem rešitev v krepitvi svoje konkurenčnosti, s čimer bi se zmanjšal primanjkljaj. Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski predsednik Hu Džintao sta poudarila, da je treba zagotoviti vzdržno in uravnoteženo svetovno gospodarsko rast.

Če Hu ni hotel odkrito in javno spregovoriti o zamisli Obame, pa je Merklova zavrnila vsako natančno določanje dovoljenih presežkov oziroma primanjkljajev, saj po njenih besedah to "ekonomsko nesmiselno in politično neprimerno".