Napreden izpušni sistem za končni pečat avtomobilu. Foto: Mercedes-Benz
Napreden izpušni sistem za končni pečat avtomobilu. Foto: Mercedes-Benz
false
X del izpuha z mehanizmom, ki nadzira loputo in tako tudi povezanost cevi.

Pri športnih avtomobilih višjega cenovnega razreda ni nič prepuščeno naključju. Vsak detajl je rezultat načrtovanja inženirskih in oblikovalskih ekip, zato ni nobeno presenečenje, da je tudi zvok avtomobila skrbno načrtovan pečat, ki zaokroži celoto.

Pričakovanja kupcev so velika, zato avtomobilska podjetja inženirjem nalagajo težko nalogo. Avtomobil mora biti pri vsakodnevni vožnji tih in udoben, a na zahtevo voznika rohneča pošast. Z manipulacijo zvočne kulise vozila s pomočjo izpuha se ukvarjajo strokovnjaki pri svetovno uveljavljenem slovenskem podjetju Akrapovič, kjer si zdaj prizadevajo razviti prototip izpušnega sistema za Mercedes-Benz C63 AMG, zato smo se k njim napotili po razlago o delovanju njihovih produktov.

Jaka Klemenc, vodja raziskav in testiranj pri Akrapoviču, pojasnjuje, da se zvočni podpis avtomobila začne pri motorju samem, izpušni sistem ga zgolj še zaokroži in doda piko na i. Zgradba motorja je tista, ki opredeli osnovni zvok, zato šestvaljnik ne bo nikoli zvenel kot dvanajstvaljnik. Sogovornik pojasnjuje, da si lahko sesalni sistem predstavljamo kot pljuča, ki dajejo takt glasbilu, torej izpuhu. Proizvajalci imajo jasno sliko o tem, kako naj bo njihov avtomobil uglašen, česar se zavedajo predvsem ljubitelj avtomobilizma, ki kaj hitro ločijo zvok Ferrarija od Lamborghinija, na primer.

Dvojna narava sodobnih izpušnih sistemov
Doktor Jekyll, ki se na željo lastnika prelevi v gospoda Hyda. Tako nekako lahko opišemo sodobne premijske športne avtomobile, ki kljub športni naravi med vsakodnevnimi vožnjami razvajajo z udobjem in tišino.

Dvojno naravo izpušnega sistema pri Akrapoviču dosegajo z nekaj tehničnimi rešitvami, kot je, denimo, kos »x« z vgrajeno loputo pri prototipnem izpuhu. Ta nadzira povezanost leve in desne cevi ter posledično jakost zvoka. Pri odprti loputi sta cevi povezani, zato se določeni zvočni valovi med seboj izničijo in utišajo delovanje avtomobila, medtem ko sta pri zaprti loputi cevi ločeni in posledično ustvarita globlji ter glasnejši zvok. Podobno rešitev so uporabili tudi pri dušilcih, kjer odprtost sistema in s tem tudi glasnost zvoka nadzorujejo z ventili.

Jaka Klemenc, inženir za področje raziskav in testiranj pri Akrapoviču, še dodaja, da se pri načrtovanju izpušnega sistema trudijo zagotoviti uravnoteženost zvoka in odstraniti moteče dejavnike, ki vplivajo na udobje potnikov, med katere spadajo določeni zvoki pri nižjih delovnih obratih motorja.

Če povzamemo, konstrukcija motorja opredeljuje osnovni zvok, zato so tudi možnosti manipulacije z izpuhom omejene, kar se izrazi predvsem pri trendu sodobnih prisilno polnjenih motorjev z zmanjšano delovno prostornino. Oviro, ki pesti cenovno dostopnejše modele, proizvajalci rešujejo z različnimi potezami. Ena takih je uporaba ozvočenja avtomobila, kjer na zvočnikih predvajajo tisti "manjkajoči" del zvočne kulise. Za ojačanje obstoječih zvokov uporabljajo tudi akustični resonator in z dovajanjem zvokov sesalnega sistema v potniško kabino.