Vzrokov je lahko sicer več, tudi pregost promet, ki preprosto preobremeni ceste, da ne zagotavljajo več pretočnosti, potem pa so tu še prometne nezgode, pomanjkljivosti cestne infrastrukture in podobno.

V Avtomobilnosti smo že v poskusu dokazali, da je vožnja, če vozimo kolektivno, torej s konstantno hitrostjo, varnostno razdaljo in predvidevanjem, lahko tekoča in brez zastojev. Enako velja za speljevanje pri zeleni luči na semaforju. Najpogostejši zastoji izhajajo tudi iz same človeške narave.

Ena izmed velikih ugank reševanja pretočnosti prometa je, kolikšen odstotek voznikov mora spremeniti vozniški slog, da se začne pretočnost prometa znatno izboljševati. Odgovor iščejo tudi Audijevi raziskovalci, ki so tokrat predpostavili, da bodo spremenjen vozniški slog zagotovili samovozeči avtomobili.

Potrebna je kritična masa avtonomnih vozil
Vodja raziskave Flow pri Audiju Tilmann Schweiger je za televizijsko oddajo Avtomobilnost pojasnil, da so najprej izmerili posamezne učinke AV-jev, avtonomnih vozil. Izbrali so določeno mesto in vanj vključili samovozeče avtomobile. "Ugotovili smo, da potrebujemo vsaj 40 odstotkov AV-jev, da se pretočnost prometa izboljša. To je veliko. Od desetih avtomobilov morajo biti štirje samovozeči,“ pravi strokovnjak. Njihove raziskave so pokazale, da je miren slog vožnje AV-jev v mešanem prometu z ljudmi prej slabost kot prednost. Najpomembnejša je pretočnost prometa v križiščih. Promet se tu navadno ustavi pred rdečo lučjo.

Audi je zato razvil obveščanje storitve o semaforjih. "Vozniki audijev, na primer v Washingtonu, na armaturni plošči že danes vidijo, kdaj se bo na semaforju prižgala zelena luč. Temu podatku lahko prilagodijo vožnjo. V prihodnosti bodo tako obveščeni vsi avtomobili. Če vemo, kdaj prečkati križišče, lahko zelo dobro uredimo promet,“ pravi Schwiger. "Predstavljajte si, da so med sabo povezani vsi avtomobili v sistemu. Računalnik lahko vsakemu avtomobilu pove, kdaj naj prevozi križišče. Upošteva tudi pešce, ki prečkajo cesto. To mora biti zelo dovršen sistem.“

To velja tudi za Slovenijo
A da ne boste rekli, da vam prodajamo zgolj rešitve za milijonska mesta. Ne, tokratna Audijeva raziskava prihaja iz Ingolstadta, kjer je Audi doma. Iz mesta, v katerem imajo prebivalci bolj ali manj podobne mobilne navade kot Slovenci.

"Ingolstad ima 140.000 prebivalcev. A to še gre, saj ves promet poteka na štirih kolesih. Ni podzemne železnice in železnice. So samo avtomobili in avtobusi. Zelo primeren laboratorij za preučevanje avtomobilov na pretočnost,“ še pravi Sogovornik.

Raziskav na temo pretočnosti prometa v povezavi z avtonomno vožnjo je bilo do zdaj narejenih že veliko. Zelo se razlikuje delež avtonomnih vozil, potrebnih za nemoteno pretočnost prometa, nekateri strokovnjaki pa celo trdijo, da bi potrebovali zgolj desetino vseh današnjih avtomobilov, ki bi bili aktivni ves čas, razen ko bi bili priključeni na polnilnico za polnjenje baterij, da bi uravnavali potrebe vseh potnikov, ki za prevoz uporabljajo avtomobil.

Pametni tempomat kot orodje
Nadzor prometa s samovozečimi se avtomobili je mogoče še v povojih, a že zdaj obstajajo sredstva, ki lahko precej pripomorejo k povečanju pretoka prometa, če se le uporabijo tako, kot je treba. Primerno orodje, ki nam lahko pomaga predvsem na avtocestah, je vsekakor aktivni radarski tempomat, ki samodejno ohranja enako razdaljo do avtomobila pred nami. Radarski sistem (lahko tudi videosistem ali laserski radar) namreč meri in spremlja razdaljo od avtomobila pred nami in jo samodejno prilagaja hitrosti, s katero vozimo. Z aktivnim tempomatom opremljen avtomobil v kombinaciji s samodejnim menjalnikom lahko kot "delno samovozeči avtomobil" vozniku močno pomaga tudi v samem zastoju ali mestnem prometu. Ta mora le še spremljati promet in vzdrževati smer, sama pospeševanja in zaviranja pa opravi kar avtomobil sam.

V oddaji Avtomobilnost smo z Audijevim strokovnjakom povezali zastoje in avtonomna vozila.