V Avtomobilnosti smo na letališču v Slovenj Gradcu organizirali prav posebno delavnico, kjer smo staršem voznikom predstavili prevoz vipovcev – otrok. Spoznavali smo, da lahko vozimo dinamično, čeprav v avtomobilu prevažamo otroke. Velikokrat starši, ki radi uživajo v vožnji, vozijo pasivno, česar vedno ne moremo povezati tudi z varnejšo vožnjo.

Kaj je dinamična vožnja?
Za začetek smo udeležence delavnice vprašali, kaj je dinamična vožnja, in dobili naslednje odgovore. "Dinamična vožnja pomeni, da si dovolj hiter, ampak da tega nihče izmed tvojih sopotnikov ne občuti. "Da zaviramo pravočasno in hitro pospešujemo, a ne prehitro, tako da lahko hkrati uživamo v vožnji. Da ni za teboj kolone.“

In v večini imajo prav. "Ko smo v avtomobilu sami, lahko vozimo bolj grobo, dinamično. Ko pa imamo v avtomobilu VIP-sopotnike, pa je treba voziti bistveno nežneje. Ko govorimo o VIP-prevozih, govorimo o prevozih svojih najmlajših,“ razloži avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez.

Nekaj srečnih družin, ki so se prijavile s pomočjo spletnega obrazca na straneh Avtomobilnosti na MMC RTV Slovenija, smo pripeljali na letališče v Slovenj Gradec, kjer smo postavili kopico stožcev in v varnem okolju poskušali uprizoriti nekaj realnih situacij, s katerimi se srečujemo v prometu.

V avtomobilu lahko še vedno iščemo užitke
"Živimo v času, ko je dinamičnost zelo cenjena. In tudi avtomobili se na ta način oglašujejo oziroma tržijo. Na primer vsi oglašujejo, da so športni terenci dinamični, pa nihče ne ve, kaj pravzaprav pomeni športen. Kaj športnega lahko ponudi,“ se sprašuje Brglez.

Cilj delavnice je bil z različnimi avtomobili pokazati, kako naj bi se vozilo dinamično. "Tudi sam se vedno najbolj bojim voziti otroke. Starši želimo voziti tako, da se jim ne bo nič zgodilo. Mi pa želimo povedati, da se da voziti tudi dinamično po omejitvah po naših cestah. In to je pomembno za tiste, ki v vožnji avtomobila iščemo tudi užitke,“ pravi Brglez.

Vozniki točno vemo, kdaj bomo pospešili, kdaj bomo prestavili, kdaj bomo zavirali in kdaj bo telo zanihalo. Nihče drug v avtomobilu tega ne ve. Avtomobili se med seboj ločijo tudi po preglednosti naprej. Če vidiš voznika in skozi okno ven na cesto, si lažje predstavljaš, kaj se utegne zgoditi. Če pa imamo majhen kot gledanja ven, pa ne moremo vedeti čisto ničesar. Zato telo bolj premetava, posledično pa je vožnja manj udobna.

Ključ je v pravilnem tristopenjskem zaviranju
Ključno sporočilo dinamične vožnje je, da so pojemki in vse sile, ki nastopajo pri levem in desnem ovinku, čim blažji. Vendar kako narediti presek, da je vožnja dinamična in hitra, zavijanje ostro, hkrati pa sunkov ni veliko? To smo spoznavali na delavnici.

Meja je zelo tanka. Gre za igro čutil, pritiskanja plina in pedala za zavoro. Najprej smo se naučili pravilno zavirati. Zaviranje lahko razdelimo v tri stopnje. V prvi blago pritisnemo na zavoro. Takrat avtomobil "počepne" na sprednjih kolesih, zadek pa se rahlo dvigne navzgor. Nato zavoro pritisnemo močno, ampak zvezno. In nato sledi najpomembnejši del, ko zavoro povsem na lahko spustimo nazaj v prvotni položaj. Počakamo, da gredo kolesa v ovinek in začnemo pospeševati. Ne smemo takoj iz zavore preklopiti na plin, saj bo nihaj telesa prevelik. Kolesa, še posebej sprednja, težko hkrati naredijo dvojno delo, torej zavijejo in zavirajo. Zato jim moramo pustiti, da delajo eno. Zmanjšajmo hitrost za toliko, da bo šel avtomobil lahko lepo v smeri ovinka. Počakajmo, da gre v ovinek, potem pa lahko pospešujemo iz ovinka, ker to na telo ne bo imelo negativnega občutka. Telo se bo sicer nagnilo nazaj, a bo to pričakovalo.

Pri tem moramo imeti roki neprestano na prečkah volanskega obroča, in kar je pomembno, ne smemo veliko popravljati smeri. Treba je izbrati idealno linijo skozi ovinek. Če pa popravki že so, morajo biti zelo blagi. Da to dosežemo, ne zavijamo takoj, ko pridemo v ovinek, ampak šele, ko pride sprednji del vozila proti sredini voznega pasu. S tem si "kupimo" nekaj rezerve, če se nasproti pripelje motorist, ki seka ovinek ali pa gre s telesom čez sredinsko črto. Tako se mu imamo čas umakniti. Umaknemo se mu tudi zato, ker ne vozimo prehitro in smo pred vstopom v ovinke zmanjšali hitrost. Veliko voznikov in voznic naredi napako, da prehitro zavije in gre prehitro na bankino, kjer so lahko kolesarji.

Treba je znati gledati in predvidevati
V teoriji se to sliši odlično. To lahko z lahkoto narediš v ovinku, ki ga dobro poznaš, skozi katerega voziš vsak dan. V ovinkih, ki jih ne poznaš, pa je treba nujno vpeljati omenjeni tristopenjski proces zaviranja. Najpomembneje v vožnji pa je, da opazujemo promet daleč naprej in pravilno predvidevamo, kaj se lahko zgodi na poti. Tako bomo znali predvidevati in izračunati, kje je konec zaviranja in kje začetek pospeševanja.

Udeleženci so po delavnici menili, da voznikom in voznicam manjka strokovnih šolanj, delavnic, kako se odzvati v določeni situaciji. "Sami mislimo, da vozimo pravilno, z nasveti pa vidimo, da ni ravno tako,“ je dejala ena izmed udeleženk delavnice, ki je na letališču v Slovenj Gradcu preživela zelo dinamičen dan z dinamičnimi družinami. In v Avtomobilnosti bomo tudi v prihodnje prirejali podobne dogodke, na katere vas bomo z veseljem povabili.

Kako je bila videti delavnica dinamične vožnje in kaj še so povedali udeleženci delavnice, pa si lahko pogledate v zadnji oddaji Avtomobilnost.