Andrej Brglez, strokovnjak za varnost v prometu in avtor oddaje Avtomobilnost, ki se na TV-zaslone TV Slovenija vrača v drugi polovici septembra, pravi, da, ko gredo otroci v šolo, gremo z njimi še enkrat tudi starši. "V prvih razredih dobesedno, pozneje pa vsaj v mislih.“ Pravi, da nas je upravičeno strah, da se jim na poti kaj ne pripeti.

Smo pozabljivi in zasanjani
"Pozabljivi, razigrani in zasanjani so in taki pozabijo na pravila, ki jih sicer poznajo in za katera vedo, da so pomembna,“ pravi Brglez, ki dodaja, da v takih trenutkih upamo, da bodo nanje popazili drugi. Vsi, ne le vozniki avtomobilov. "A kaj, ko smo zasanjani in raztreseni tudi odrasli. Še več, mi znamo biti tudi brezbrižni. Pogosto tudi rečemo, da je naša prometna kultura slaba in da nam primanjkuje empatije, za to je naš strah, da bodo v času, ko nas ni ob njih na cesti, na naše otroke odgovorno in skrbno popazili drugi, še toliko večji in bolj upravičen.“

Izberite varno pot, tudi če je daljša
Z njegovim razmišljanjem se strinja tudi Miran Mozetič, predsednik AMD Gorica in predavatelj o varni vožnji na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem, ki se že dve leti posveča učenju mladih kolesarjev.

"Moj prvi nasvet je, naj gredo starši peš ali s kolesi do šole po poti, ki je najvarnejša. Pot lahko vsebuje hojo na določenih delih, sicer pa izberite kolesarske poti, tudi če je zaradi tega pot daljša,“ svetuje Mozetič.

Dodaja, da se je treba kolesu posvetiti v celoti: "Ko poučujem kolesarje, ugotavljam, da je 50 odstotkov koles slabo opremljenih, vzdrževanih, zavore slabo delajo, menjalniki prav tako, otroci uporabljajo kolesa nepravilne velikosti.“

Otrok mora imeti vedno dva ali tri prste na zavorah. Ker imajo otroci kratke prste, mora biti razdalja do ročice temu primerna. Prsti morajo biti vedno na zavorah, palec pod ročico krmila. S prsti mora objeti krmilo, da mu ne zdrsne, ko zapelje na luknjo ali robnik.

Mozetič po navadi na tečaj kolesarjenja pripelje serviserja, ki pregleda kolesa otrok in jih tudi popravi in pove, kaj je na kolesu narobe.

Otrok naj se vozi pred starši
Pomembno vprašanje je tudi, ali naj se otrok vozi pred ali za kolesom staršev. Strokovnjak poudarja, da mora biti otrok vedno spredaj, saj tako sliši, kaj mu govorimo in ga imamo vedno na očeh. Če se vozi za nami, lahko vidi druge stvari ob strani, ki ga zamotijo in pozabi na cesto.

Mozetič svetuje, danaj otroka naučimo, kakšna mora biti varnostna razdalja, naučimo ga oceniti hitrost. Predvsem pa opozarja na uporabo čelade, da je pravilno pripeta. Enako velja, če gre v šolo z nahrbtnikom: "Pomembno je, da nahrbtnik pravilno zatisnete čez trebušni del s tretjim pasom.“

Otrok naj bo na kolesu oblečen v svetle, vidne in odbojne barve, na kolo pa mu namestite led luč, ki poveča vidnost. "Preverite tudi tlak v pnevmatikah, kaplja olja na pletenice ne škodi,“ še pravi Mozetič.

Vzpostavite očesni stik z voznikom v vozilu
Brglez opozarja na še eno pomembno prometno pravilo, to je vzpostavitev očesnega stika. V prometu je pomembno, da s tistimi, ki so v naši neposredni bližini in s katerimi se bo naša pot morda križala, vzpostavimo očesni stik. In te veščine se je treba naučiti, saj je pomembna tako s stališča varnosti kot z vidika skrbi za druge.

"V človeški naravi je, da ko se enkrat naši pogledi ujamejo, pa tudi če zgolj za trenutek, vemo vse, kar tisti trenutek moramo vedeti drug o drugem. Ti veš, da sem tu jaz, da si ti tam, razumem, kam bi rad, in zdaj, ko sva se videla, vem, da tudi ti razumeš, kam bi rad šel jaz,“ pravi Brglez in dodaja, da od tu naprej gre lahko način najinega ali našega srečanja po različnih poteh: "A to je že druga stvar. Lahko v razumevanju in prilagajanju ali pa v ignoranci in vsiljevanju moči. Kakor koli se že zgodi, bistvo je, da lahko na ta način otrokom odpremo povsem novo poglavje, ki se ne dotika samo prometa, ampak že vstopa v polje socialne inteligence in pestrosti medčloveških interakcij.“

Trening očesnega stika pa ne bo koristil samo otrokom, saj empatijo, interakcijo z drugimi in očesni stik težko razvijamo, če med hojo ali vožnjo večino časa gledamo v telefon. Na ta način ne bomo opazili tistih, ki jim je treba pomagati ali nanje popaziti. "Kdo bo v svetu GSM-zombijev pazil na moja dva otroka, če še med prečkanjem prehoda za pešce večina ne dvigne pogleda z ekrana telefona?“ se sprašuje Brglez.

Kdaj je dovoljena otroku samostojna vožnja s kolesom?
Ob začetku šolskega leta na varnost v prometu zopet opozarjajo policisti in Agencija za varnost v prometu (AVP). Pomembno je vedeti, da sme kolo v cestnem prometu samostojno voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in kdor je starejši od 14 let. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe; ta lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka, pojasnjujejo pri policiji.

Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa. Kolesar, mlajši od 18 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik.

Pri policiji pravijo, da naj starši ocenijo sposobnost otrok, preden jih bodo pustili samostojno s kolesom v šolo. Opozarjajo, da mora biti otrok sposoben spoštovati cestnoprometne predpise, kljub izpolnjenim vsem zakonskim zahtevam (kolesarska izkaznica, oprema, starostni pogoj …).

Agencija za starše in otroke pripravila spletni Portal šolskih poti
Na agenciji bodo ob začetku šolskega leta, poleg rednih dejavnosti, izobraževanja in informiranja, letos prvič uvedli v septembru podaljšano varovanje otrok z Zvezo ZŠAM kar na 50 slovenskih osnovnih šolah, s čimer si želijo v prihodnje obuditi šolsko prometno službo. Agencija je zagotovila tudi triopan znake za šolsko pot, v prihodnjih dneh bo urejena digitalizacija šolskih poti - zbirni spletni Portal šolskih poti, ki bo nudil pregled nad šolskimi potmi v slovenskih občinah in tudi po posameznih šolah, v prihodnjih letih pa bo narejena tudi celovita digitalizacija šolskih poti.