Prvi avtoradio se je v avtomobilu pojavil že leta 1930. Glasbo v avtomobilu torej poslušamo že desetletja, v tem času pa so se spreminjale naprave, s katerimi poslušamo glasbo. A radijske postaje ostajajo med najbolj priljubljenimi.

Teoretično lahko radio v Sloveniji v vozilu naenkrat posluša 1,3 milijona voznikov v oddaji Avtomobilnost, ugotavlja njen avtor Andrej Brglez. Glasba je za marsikoga najboljša sopotnica v vozilu.

Informacije je treba podati na zanimiv način
Janez Martinčič, voditelj jutranjega programa in Avtomobilsko-prometnih minut na Valu 202, pravi, da je treba zjutraj, ko je veliko ljudi v avtomobilih še "zaspanih", informacije podajati na zanimiv način. "Tudi mene govorna vsebina pritegne. Zjutraj je treba misliti, kako nekemu poslušalcu podati določeno vsebino. Sploh resno, kot sta promet in varna vožnja. Treba jo je predstaviti na manj resen način, mogoče celo nagajiv in zabaven.“

Martinčič poda primer, kako pritegne pozornost poslušalcev in jim da hkrati jasno vedeti, da morajo uporabiti smerni kazalec: "Pregovorno smernih kazalcev ne uporablja nihče več. Včasih ne razlagam, da je treba dati smerni kazalec za nakazilo smeri zavoja, ampak v eter povem, da sem videl tri voznike, ki so prižgali smerni kazalec, in se čudil.“ Ali pa drug primer: "Kako naj povem, da ni ravno dobro in varno, če se ženska liči za volanom? Rekel sem, da sem videl, da nekdo na cesti nekaj dela narobe in se ob avtomobilu ustavil v križišču. Videl sem žensko, da se liči. Ko sem jo dobro pogledal, sem videl, da je to pravzaprav nujno.“

Glasba ima vpliv na vožnjo
Še večji vpliv kot zabavne in resne besede pa ima na vožnjo glasba, ki prihaja iz radia. Kako radijci izbirajo glasbo v jutranjem programu?

Andrej Karoli, glasbeni urednik in voditelj na Valu 202, pravi, da zjutraj izbirajo glasbo z malo hitrejšim tempom, po napornem delavniku pa načeloma velja, da se iz zvočnikov razlega prijetnejša glasba, verjetno nekaj znanega, kar nas ne obremenjuje, da lahko začnemo sproščujoči del dneva.

"Predvsem bi apeliral, da ne poslušate glasbe preveč na glas, da se zavedamo zvokov okolice in zvokov avtomobila," dodaja Karoli. In prav zato je glasno poslušanje glasbe lahko nevarno in tudi prepovedano. Voznik ni več zbran in težko spremlja dogajanja v prometu, tudi če je v bližini kakšno vozilo na nujni vožnji.

120 evrov kazni za glasno poslušanje glasbe
Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu. A kako policisti vedo, kdaj je poslušanje glasbe v vozilu preglasno? Policisti običajno opazujejo voznika, in če ugotovijo nepravilnosti pri udeležencu v cestnem prometu (bodisi krši cestnoprometne predpise ali se ne odziva na opozorila drugih udeležencev ali se ne odzove na vozilo na nujni vožnji ali kaj podobnega), poskušajo tudi ugotoviti, ali na to vpliva preglasna zvočna naprava. Globa za preglasno poslušanja glasbe je 120 evrov.

Najslabša pesem je tista, ki te prevzame
Kako pa na varnost v vožnji vpliva zvrst glasbe ali določena pesem? Karoli pravi, da je najslabša pesem tista, ki te prevzame. Pa to tudi v resnici drži? To so v preteklosti skušali dokazati številni raziskovalci.

Pri Brodsky & Sloru so naredili raziskavo, v kateri so presojali vedenje voznikovih najstnikov pri poslušanju glasbe in dejavnike tveganja pri poslušanju glasbe. Udeležencem eksperimenta so nastavili različne motilce, od prestavljanja radijskih postaj do glasnega poslušanja glasbe. Ugotovili so, da če je glasbo izbral voznik sam, je izboljšal svoje razpoloženje. Hkrati se je povečala hitrost vožnje, voznik ni bil pozoren na mrtve kote in na splošno na dogajanje v prometu.

Po drugi strani pa glasba, ki je niso izbrali sami, ni povzročila enakega učinka in je dejansko umirila voznika ter izboljšala njegovo pozornost v prometu.

Ritem glasbe naj bo enak bitju srca
Zanimiv poskus so naredili na spletni strani Confused.com, kjer so na dobrih 800 kilometrov dolgi poti pol poti testirali voznike med poslušanjem radia in glasbe in drugo polovico poti, ko so vozili v popolni tišini.

Raziskovalci so primerjali hitrost vožnje, osredotočenost voznika, odzivnost na druge dejavnike v prometu ... Profesor Simon Moore z Univerze v Londonu je ugotovil, da glasna glasba poveča ritem srca in lahko vožnjo naredi zelo nevarno. Voznik se tudi prej razburi in podzavestno vozi hitreje. Po drugi strani pa je za voznika vožnja lahko stresna, če posluša glasbo, ki mu ni všeč. Po besedah Moora je najidealnejša pesem med vožnjo avtomobila tista, katere ritem je podoben kot bitje srca, med 60 in 80 udarci v minuti.

Kaj so v anketi oddaje Avtomobilnost o poslušanju glasbe med vožnjo povedali Slovenci in Slovenke, si oglejte v videoprispevku.