Kaj je pravzaprav splavanje? Pojav nastane, ko se med podlago in gumami avtomobila nabere plast vode. Gume tedaj izgubijo oprijem s tlemi in zdrsnejo po vodni podlagi, voznik pa zato ne more krmiliti, zavreti ali pospešiti vozila in izgubi nadzor nad avtomobilom. Splavanje največkrat povzroči le strah, v ekstremnih primerih pa je lahko tudi vzrok za bolj ali manj hudo prometno nesrečo. Ali vedo, koliko nesreč je bilo letos v Sloveniji posledica splavanja, smo vprašali tudi na policiji in dobili odgovor, da posebne evidence o tem sicer ne vodijo, a lahko potrdijo, da je bila letos posledica tega pojava vsaj ena nesreča.

Okoliščine za splavanje
Vozniki bi morali na mokri cesti prilagoditi hitrost avtomobila, a se tudi ne bi smeli ustrašiti vsake vode na podlagi. Da pride do splavanja avtomobila, mora namreč biti izpolnjenih nekaj pogojev, glavni pa je ta, da je plast vode na cesti debela vsaj 2,5 milimetra. Seveda na pojav vplivajo tudi gume na avtomobilu. Če imajo te globlji utor, bodo laže odvajale vodo in bo splavanje nastopilo pozneje, če pa so izrabljene ali celo gladke, se bodo nevšečnosti zgodile zelo hitro. Poskrbite torej, da boste na avtomobilu vedno imeli dovolj kakovostne gume. Pomembna je tudi hitrost avtomobila, saj bo možnost splavanja večja, če vozimo hitreje. Seveda pa je težko reči, pri kateri hitrosti nastopi splavanje, saj za to ni pravila. Zavedajte se tudi, da so lahko zavorne razdalje na mokri podlagi tudi dvakrat daljše kot na suhi. Prav tako je pomembno, da vozite razumno, opazujete razmere na cesti in se jim sproti prilagajate, saj se boste le tako izognili neprijetnim presenečenjem.

Prepoznavanje in ukrepanje
Kako pa splavanje spoznamo? Pogonska kolesa se zavrtijo hitreje, kar se odrazi v nenadnem povečanju vrtljajev motorja in seveda glasnejšem zvoku, volan postane lahek, njegovo sukanje pa nima učinka, zanašati pa lahko začne tudi zadnji del avtomobila.

In kaj storite, ko kljub vsej previdnosti ugotovite, da je vaš avtomobil splaval? Predvsem ostanite mirni in se poskusite izogniti paničnim odzivom, saj boste z njimi le še poslabšali položaj. Izognite se predvsem silovitemu pritisku na zavore, saj lahko s tem še povečate učinek splavanja. Namesto tega počasi popustite stopalko za plin (in izključite tempomat, če je bil vključen), volanski obroč držite naravnost oziroma v položaju, v katerem je bil, ko je avtomobil splaval. Opazujte vedenje avtomobila, saj bodo kolesa, ko bo hitrost dovolj padla, spet dobila oprijem. Ko to začutite, počasi in previdno spet prevzemite nadzor nad avtomobilom.

Volanski obroč držite z obema rokama
O tem, kaj storiti, ko avtomobil izgubi stik s podlago zaradi splavanja, smo vprašali tudi našega kolega in inštruktorja varne vožnje Andreja Brgleza, ki je poudaril, da je trenutek, ko guma ne more več odriniti prevelike količine vode na cesti in se zato odlepi od asfalta, zelo neprijeten, a ga voznik praviloma hitro začuti, saj volan v hipu postane povsem drugače odziven. Kot pravi, za začetek zelo pomaga, da volanski obroč pravilno držimo z obema rokama. Tako bomo najhitreje zaznali spremembo oprijema in laže nadzorovali odzive na volanu, ki bodo zato manj sunkoviti. Sicer pa je za vožnjo v močnem dežju ključno dvoje: prilagoditev hitrost in dobre gume.

Poudarja tudi, da je najpomembnejša prilagoditev hitrosti, saj še tako dobra dežna guma pri preveliki hitrost ne more narediti čudežev. To lahko velikokrat doživimo na avtocesti, ko pri večjih hitrostih zapeljemo v z vodo napolnjene utore in kanale, ki jih naredijo na voznem pasu tovornjaki. Prav te oblike splavanja je še najlaže predvideti in prav predvidevanje je tretje železno pravilo varne vožnje po dežju. Med vožnjo po dežju je treba moč padavin ves čas spremljati, biti še bolj pozoren na "branje" asfalta, opazovati, kje se najbolj sveti, in se tam, kjer je to mogoče in kjer je verjetnost slabega vozišča največja, izogibati delom, kjer so v asfaltu nastali najgloblji žlebovi.

Zadnje opozorilo
Brglez na koncu poudarja, da se moramo, če smo srečno preživeli splavanje, tudi zavedeti, da nam je bilo morda pravkar dano zadnje opozorilo, da vozimo prehitro. Splavanje pnevmatike pač ne nastopi, če hitrost vožnje prilagodimo razmeram na cesti in stanju ter kakovosti gum.