"Uporaba prenosnih telefonov med vožnjo je smrtno nevarna, saj vpliva na daljši zavorni čas, zmanjšanje zaznavanje okolice in prometa, počasnejše zaznavanje prometne signalizacije, slabši reakcijski čas ... Veliko voznikov se na to požvižga, dokler ... Dokler se ne zgodi prav njim. Če voznik telefonira med vožnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Med pisanjem SMS-sporočila voznik štirikrat več časa ne gleda na vozišče kot pri normalni vožnji."

Verjetno se zgornji stavki voznikov in drugih udeležencev v prometu ne dotaknejo tako močno, če niso podloženi s slikovnim ali videomaterialom s šokantno vsebino. Ni pa vedno zgolj šokantna vsebina prava, ko nagovarjamo udeležence v prometu k preventivi, včasih več dosežemo tudi s pozitivno, celo zabavno vsebino. S tem se strinjajo tako slovenski kot tuji gosti, ki smo jih povabili pred kamero oddaje Avtomobilnost, kjer se posvečamo prav preventivi v prometu.

Vožnja z avtomobilom eno najbolj nevarnih početij
"1,25 milijona ljudi umre v prometu vsako leto. Če to ponazorimo malo bolj plastično, v eni uri bo ugasnilo na cestah po vsem svetu toliko življenj, kot če bi strmoglavilo eno letalo Airbus A320. Zdaj pa vas vprašam, ali bi se sedli na letalo, če bi vedeli, da bo v naslednji uri eno na vsemsvetu strmoglavilo?“ se sprašuje avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez in dodaja: "Verjetno ne, v avto pa se pa se vsak dan usedemo. Čeprav vemo, da je to eno najbolj nevarnih početij v dnevu.“

Je pa velika razlika, avto vozimo ljudje sami in za večino nesreč smo posredno ali neposredno odgovorni kar vozniki sami. Za 90 odstotkov vseh nesreč. "In tega se zavedamo vsi udeleženci v prometu. Ampak zakaj potem ničesar ne spremenimo, čeprav nas na to opozarjajo tako nesreče kot preventivne akcije,“ pravi Brglez. Kaj deluje, smo se vprašali v tokratni Avtomobilnosti.

Šala je lahko pozitivna
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, ki je tudi sam pristal na invalidskem vozičku in se že leta trudi z zgodbami ljudi, ki so postali invalidi v prometnih nesrečah, predvsem mladoletnim predstaviti, zakaj je treba biti previden v prometu in za volanom. Pravi, da smo ljudje postavili distanco do naslovov v črni kroniki, kot je ta smrt, ona smrt, ta umor, ta prometna nesreča. "Pogosto pri t. i. črnih prizorih postavimo neki zid. Zdi se mi, da nas šale bolj razvedrijo in si kakšen dobronamerno šalo prej zapomnimo in lahko tudi tako dosežemo zelo pozitiven učinek na voznike in udeležence v prometu“.

"Poznamo zelo različne pristope. Ena od metod je šok. Take kampanje so sicer učinkovite, delujejo takoj, takoj se zamislimo, takoj razmišljamo o tej stvari, takoj reagiramo, vendar iz naših izkušenj imajo take kampanje kratkotrajen učinek, kar pomeni, da sčasoma to popusti,“ pravi mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, in dodaja, da mora biti mešanica preventivnih oglasov, od šokantnega, do takih, kjer v ospredju ni kri, vseeno pa da človeku misliti.

Področju preventive v prometu veliko pozornosti posvečajo tudi pri Zavarovalnici Triglav. Jaka Jauh, ki skrbi za trženje, pravi, da se v sklopu oglaševalskih dejavnosti v večini primerov izogibajo prikazovanju nekih nesrečnih dogodkov ali nesreč, čeprav se zavedajo, da je ta dejavnik strahu pred izgubo lahko zelo dober prodajno-oglaševalski sprožilec za panogo, kot je zavarovalniška. "Pogosto stvari prikazujemo na lahkoten, včasih celo malce humoren način, ker se nam zdi, da tako morda lahko dosežemo celo boljše rezultate dolgoročno, kot pa z nekim prikazovanjem negativnih dogodkov, nesreč.“

Poklicali smo v Belgijo
V Avtomobilnosti smo pogledali dobre prakse tudi čez mejo. Preverili smo, kako šokterapija deluje v Belgiji. Belinda Demattia iz Valonske agencije za varnost v cestnem prometu nam je predstavila njihovo dvojno akcijo. Posneli so namreč film z različnima koncema. Eden je bil dramatičen, s prometno nesrečo, v drugem videu pa voznik zaradi prijateljev upočasni vožnjo, konec pa je srečen. Ljudem so dali možnost glasovanja za konec, ki jim je bil ljubši. Izsledki so zanimivi. "Večina se je odločila za pretresljiv konec. 70 odstotkov vprašanih. Nismo bili prepričani, da je ta oglas učinkovitejši. Med dva tisoč ljudmi smo opravili tudi študijo, da bi ugotovili, kateri oglas se bolje obnese, kateri prepriča voznike, da upočasnijo. Izsledki so pokazali, da sta oba oglasa enako učinkovita. Pretresljivi oglas učinkoviteje spremeni vedenje kratkoročno. Če želite, da ljudje vozijo počasneje in začnejo dvomiti o svojem vedenju, pa je bolje uporabiti oglas s srečnim koncem.“

"Pretresljiva akcija lahko vpliva na mlade, saj se imajo pogosto za nesmrtne. Mislim tudi, da se pri sporočanju najbolje obnese, da pristope spreminjamo. Lahko objavimo pretresljiv oglas, dva meseca pozneje pa kaj bolj pozitivnega,“ dodaja Demattia.

Sodelovanje z lokalnim okoljem
Andrej Brglez meni, da pri ocenjevanju prometno preventivnih akcij ugotovimo, da so najučinkovitejše tiste, ki v resnici prinesejo neko spremembo v vozniško vedenje, torej tiste, ki pri svojih dejavnostih uporabljajo vsa razpoložljiva orodja. "Ta širina, ne samo veliki obcestni plakati in reklame, temveč tudi to, da gremo lokalno preverjat razmere in gledat, kako se vozniki, voznice in udeleženci v prometu odzivajo, daje širšo sliko in seveda uspešnost teh akcij. Ni jih veliko, ki to razumejo.“

Pri Zavarovalnici Triglav so pred kratkim za umirjanje prometa na terenu izpeljali zanimivo akcijo v povezavi s prikazovalniki hitrosti v naseljih ali pred naselji.

"Šli smo na teren, se približali ljudem, z njimi komunicirali na terenu, pred samo akcijo, pred merjenjem, med merjenjem, po merjenju. S tem smo ozaveščali, se približali ljudem, tudi na lokalni ravni, za katero menimo, da ima še boljše rešitve kot samo splošno oglaševanje, preventivno in komunikacijsko,“ pravi Jauh, ki o akciji razloži, da so se povezali z lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci in izvedli akacijo v kombinaciji z merilniki hitrosti, obcestnimi plakati, in voznike pozivali k umiritvi vožnje na kritičnih cestnih odsekih. Po merjenjih so ugotavljali, da se je hitrost v času akcije na teh odsekih zmanjšala v povprečju za več kot 7 odstotkov. Poleg tega so v zadnjem obdobju na področju digitalizacije naredili konkretne korake. Razvili so simulator vožnje, s katerim delujejo na področju preventive in izobraževanja mladih voznikov. S pomočjo simulatorja jim v nadzorovanem okolju prikazujejo potencialno nevarne situacije na cesti in jih izobražujejo o ustreznem ravnanju v takih situacijah.

Igor Velov pravi, da so izkustva na terenu zelo pomembna. "Zato naredimo veliko malih dogodkov, 200 na leto, skoraj vsak delovni dan smo na terenu.“

Razboršek pa ugotavlja: "Preventiva se začne doma. V družini. Če nam uspe aktivirati starše, dosežemo dve stvari. Najprej zmanjšamo uživanje alkohola, saj bodo verjetno mladi manj spili, če pridejo starši ponje, po drugi strani pa preprečimo vožnjo pod vplivom alkohola.“

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo iskali ključ do rešitev, ki bodo na eni strani spodbudile zavedanje, hkrati pa spremenile tudi vedenje.