Toyotino videnje se bistveno ne razlikuje od razmišljanja drugih avtomobilskih proizvajalcev.

Kljub temu so nam pri Toyoti, ko smo se v Amsterdamu udeležili predstavitve nove znamke Kinto, v okviru katere bodo razvijali storitve in tehnologije za delitveno mobilnost prihodnosti, poudarili, da so na prihodnost dobro pripravljeni. V marsikaterem pogledu bolje kot marsikatera druga znamka, kot bistven člen pa navajajo nove storitve in elektrifikacijo.

Pravila igre se spreminjajo
In Toyota je s svojim hibridi v dobrem startnem položaju.
Podpredsednik evropske Toyote Matt Harisson je za oddajo Avtomobilnost dejal, da razvoj mobilnosti vidijo kot naravno razširitev posla. "Mi smo eno največjih mobilnostnih podjetij na svetu. Tehnološke smernice se spreminjajo, tu je povezljivost, pa komunikacija. Spreminjajo se mesta, pravila vožnje v mestih. Tudi način uporabe avtomobilov se spreminja," pravi Harisson in dodaja, da je Toyota v tej igri, ki se jo igrajo in jo bodo igrali vsi proizvajalci vozil, dobro umeščeni. "Ne le zaradi produktov in nizkoogljične tehnologije naših vozil, ampak tudi zaradi temeljev, ki smo jih postavili. Od prodajalcev do storitev, ki jih že izvajamo."

Toyota predstavila novo znamko
Toyotin vodja pravi, da v Evropi danes ponujajo že šest različnih produktov in storitev s področja mobilnosti – od car-sharinga do polnega lizinga. Vsaka storitev pa ima danes eno ime, ki bo v prihodnje znana pod znamko Kinto.

"Poglejmo, kaj se dogaja. Na dolgi rok bodo mesta vse bolj zapirala promet za vozila, zato bo manj povpraševanja po avtomobilih in več povpraševanja po prevozu zadnjega kilometra. Za uporabnika, ki danes avto uporablja malo, lastništvo avtomobila predstavlja velik strošek. Že zdaj zaznavamo naraščanje povpraševanja po "car-sharingu"," pravi Harisson, ki poudarja zahtevo po spremembi poslovnih modelov.

Kinto prihaja tudi v Slovenijo
Temelj prihodnosti Toyote so torej mobilnostne storitve. Japonci v drugo fazo stopajo po več letih raziskovanja. Tudi v Sloveniji ponujajo storitev delitvene ekonomije DriveMe za poslovne uporabnike. Storitev se bo postopoma preimenovala v Kinto. Gre za alternativo konvencionalnemu lastništvu, pri katerem ponudnik prevzema tveganje zmanjševanja vrednosti avtomobila in doda servisne storitve. Slovenci smo lahko veseli, da je prihodnost mobilnostnih storitev v rokah Slovenca Toma Fuxa, drugega človeka Toyote Europe, zadolženega prav za nove mobilnostne naprave, zasnovane na digitalnih storitvah.

Robotaksiji bodo velik posel
"Posel je še na začetku. To pomeni tudi, da se vsi trenutni mobilnostni igralci ne morejo pohvaliti z dobičkonosnostjo. To pa ne pomeni, da ne bo obratno v prihodnosti," pravi Fux, ki dodaja, da bodo nujni za spremembe v mobilnosti povezani, električni in avtonomni avtomobili. "Govorimo o robotaksijih brez voznika. Takrat bo to postal pomemben posel in Toyota in Lexus morata biti zraven."

Sogovornik ocenjuje, da bodo leta 2030 prihodki iz celotne nove mobilnosti predstavljali že tretjino vseh prihodkov, manj kot dve tretjini prihodkov bo iz tradicionalnega poslovanja.

"Menimo, da bodo vse storitve za uporabo vozil za prevoz povezane. Nekdo bo še vedno moral biti lastnik avtomobila, ga servisirati, čistiti, napolniti. Mi bi radi prevzeli vlogo, ne samo kot avtomobilski proizvajalec, ampak tudi kot operater in lastnik vozil," pravi Fux in poudarja, da morajo prav zato razviti dobro platformo, ki bo za uporabnike preprosta, pregledna in dostopna vsem.

Nove mobilnosti morajo biti veseli številni
"Toyota je dobra v načrtovanju, temu dajemo velik poudarek, in šele ko smo pripravljeni, gremo v izvedbo. Pri Kintu pa smo nekoliko obrnili taktiko, saj smo se odločili zgodaj vstopiti v poslovanje. Prevoz na zahtevo imamo že danes pripravljen v več mestih. Ne želimo konkurirati Uberju, zato smo vlagali v ta podjetja, da tvorimo prihodnja partnerstva z njimi. Iščemo rešitve tudi za starejše ljudi, ljudi z zmanjšano mobilnostjo, otroke, tudi tu so potrebe po mobilnosti," pravi Fux.

Na letošnjih olimpijskih in paraolimpijskih poletnih olimpijskih igrah v Tokiu bo Toyota mobilnosti partner iger. Velik poudarek bodo dali predvsem paraolimpijcem, kjer so se vprašali, kako atletom invalidom olajšati prevoz znotraj olimpijske vasi in na športnih prizoriščih.

Kaj so se naučili do zdaj?
Do danes so se veliko učili na projektih, kot je car-sharing v Grenoblu v Franciji, kjer so v sodelovanju z mestom ugotavljali, kakšne so potrebe ljudi, kakšna mora biti platforma plačevanja storitev, učili so se, na kakšen način lahko ponudijo dodatno storitev mestom, ki bi dopolnila javni prevoz v mestih in ljudem omogočila odgovor na vprašanje, ali si morajo res še vedno lastiti avtomobil. Vse, kar morajo storiti, je le, da vstopijo v vozilo, plačajo in se odpeljejo.

V Parizu tako opažajo, da imajo le trije od desetih prebivalcev lasten avtomobil, vsi drugi iščejo drugačen način mobilnosti – delitev avtomobila, souporaba vozila, 100-odstotno električna vozila, ki si jih delijo različni uporabniki. Sogovornik pravi, da storitev ni primerna le za velika mesta, zelo angažirani so na primer v norveškem mestu Bodo.

"Presenetilo nas je veliko stvari. Naučili smo se, da so mesta glavni partner pri zagotavljanju nove mobilnosti. Naučili smo se dogovarjati, kako rešiti težave mesta, ker so njihove zahteve ob naraščanju števila prebivalcev po zmanjšanju števila avtomobilov na ulicah, sploh v mestnih jedrih. Naša naloga je razumeti potrebe mesta in razvoj rešitev za zmanjšanje prometa znotraj mesta, kako zmanjšati izpuste v prometu," pravi Fux, ki nam je tudi razložil, kako daleč so pri Toyoti z razvojem mesta prihodnosti, ki so ga predstavili na sejmu potrošnike elektronike CES v Las Vegasu. "Projekt je že v laboratoriju. Nameravamo zgraditi mesto za 2000 ljudi. Tja bomo povabili različne partnerje. Vse, ki želijo priti. Predstavili bomo različne možnosti, kako lahko eno mesto živi z novo obliko mobilnosti."