V Avtomobilnosti smo se udeležili tiskovne konference Agencije za varnost prometa (AVP) na poligonu Barje. Na konferenci so skupaj z izkušenimi sogovorniki s področja motociklizma podali priporočila za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil in izvedli praktične prikaze varnostnih elementov.

Naš cilj je bil posneti kratko poročilo s pozivom, da so na cesti spet motoristi. A potem so se nas dotaknile še besede Uroša Tominca, travmatologa na ljubljanskem UKC-ju. To je tisti zdravnik, čigar služba je, da gleda fotografije, ki so popolnoma eksplicitno neokusne in lahko marsikomu pokvarijo spanec.

30 km/h je veliko

Seveda, vsi vemo in redno govorimo, da na motorju motorist nima varne kletke kot v avtu, ampak 30 kilometrov na uro, to je podatek, ki si ga znamo predstavljati in vemo, kako počasna je ta hitrost. Redko se zgodi, da bi se ustavili na mestu, ampak ravno v tem je bistvo problema. Namreč, da nam v trku uspe ustrezno znižati hitrost, da ne pride do hipne ustavitve, no, to so zadeve, ki so odvisne izključno od voznika, motorista. Od veščin.

Dejstvo je, da statistika pravi, da največ motoristov na urgenco pripeljejo brez stika z drugim vozilom. In raziskave AVP-ja pravijo, da vozniki v nesreči naredijo vozniško napako. Ker smo nevešči. Ker premalo treniramo. Še posebej se te trditve dokazujejo zgodaj spomladi, ko je na oddelkih nujne pomoči več motorističnih obiskovalcev. Naj bo letos drugače!

Umirajo moški

Na AVP-ju so podali nekaj podatkov, ki nam lahko dajo misliti. Že statistika, ki jo pripravljajo pri AVP-ju, razkriva, da se prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v motoristični sezoni med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo ob sobotah (5 umrlih) in nedeljah (6 umrlih).

V zadnjih dveh letih (2019–2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški. Delež od vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je narasel z 22,5 % v 2019 na 27,5 % v 2020. Skoraj tri četrtine (73 %) voznikov enoslednih motornih vozil je v letu 2020 nesrečo, v kateri so umrli, tudi povzročilo, enako je tudi 5-letno povprečje.

V zadnjih petih letih je bilo največ povzročiteljev prometnih nesreč v starostni skupini med 35. in 44. letom. Za posledicami teh prometnih nesreč je umrlo največ, 21 udeležencev.

Da bi bile tudi v primeru padca posledice čim manjše, sta potrebna znanje in prava oprema. Tudi na primer: zračna vreča, napihljiv telovnik. In pa dobra fizična telesna pripravljenost. Poleg tega pa pamet v glavi, trening vozniških veščin, predvsem pa nas lahko pred strašnimi fizikalnimi dejstvi Uroša Tominca lahko rešijo sposobnosti predvidevanja.
Več o prvih pripravah na pomladansko vožnjo z motociklom in o pasteh, ki vas čakajo na še vedno hladnem asfaltu pa v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.