Po razširjenosti elektrificiranih avtomobilov izstopa predvsem Norveška, ki je bila med prvimi državami, ki so voznikom pri odločitvi za nakup električnega ali priključno hibridnega avtomobila pomagale z izdatnimi subvencijami. A to ni vse, saj država lastnikom elektrificiranih avtomobilov ne pomaga le s subvencijami in oprostitvami plačila nekaterih davkov, ampak imajo popuste tudi pri cestninah, mostninah in prevozih s trajekti, na voljo so jim brezplačna parkirna mesta, uporabljajo pa lahko tudi vozne pasove, ki so sicer rezervirani za vozila javnega prometa. Nič nenavadnega, da je bil vsak peti novi kupljeni avtomobil na Norveškem lani električen.

Pot k ničelnim izpustom
Med vodilne države v električni mobilnosti se želi uvrstiti tudi Velika Britanija, kjer si v okviru strategije 'Road to Zero' prizadevajo, da bi bilo po letu 2030 vsaj 50 odstotkov novih osebnih avtomobilov in vsaj 40 odstotkov novih lahkih gospodarskih vozil nizkoemisijskih, kar pomeni, da bi v zrak izpuščali manj kot 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Načrtujejo tudi prepoved avtomobilov s konvencionalnimi motorji na notranje zgorevanje po letu 2040. Trenutno imajo 16.657 javnih električnih polnilnic, v njihovo širitev so vložili 450 milijonov evrov, kupcem elektrificiranih vozil pa ponujajo tudi subvencije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je leta 2010 objavila načrt, po katerem naj bi do konca tega desetletja po nemških cestah vozil dober milijon elektrificiranih vozil, a cilj ne bo dosežen, saj jih je za zdaj le okoli 100 tisoč. Kupcem ponujajo tudi subvencije, ki so odvisne tudi od cenovnega razreda avtomobila. V zaostanku je predvsem javna polnilna infrastruktura, saj je v vsej Nemčiji na voljo približno 25 tisoč javnih polnilnih postaj, ki niso kompatibilne z vsemi standardi priključkov.

Električno mobilnost si je za prioriteto v prometu postavila tudi Francija. To po eni strani zagotavljajo s subvencijami kupcem elektrificiranih vozil, po drugi s prizadevanji, da bi do leta 2020 popeterili število javnih polnilnih mest za elektrificirane avtomobile, po tretji pa tudi z napovedmi, da bodo do leta 2030 v Pariz denimo popolnoma prepovedali vstop avtomobilom z motorji na notranje zgorevanje. V Franciji je sicer bilo konec leta 2015 10.339 polnilnic za električne avtomobile, do konca leta 2017 je njihovo število naraslo na 16.462, leta 2020 pa naj bi jih bilo okoli 100.000.

Slovenija z drznimi načrti
In kakšno je stanje pri nas? V oktobrskih dneh je minilo dobro leto, odkar je slovenska vlada potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki predvideva, da bomo do leta 2030 v osebnem cestnem prometu opustili avtomobile z motorji na notranje zgorevanje in prešli na hibridne in električne pogonske sklope. Ponovimo: vladna strategija je določila, da bo do leta med osebnimi avtomobili vsaj 17 odstotkov elektrificiranih vozil, kar pomeni, da se bo po naših cestah vozilo okoli 200.000 električnih oziroma priključno hibridnih avtomobilov.

In če je bilo na začetku lanskega leta v Sloveniji vsega skupaj 227 javnih polnilnih postaj za električne in priključno hibridne avtomobile, letos pa je njihovo število naraslo na več kot 380, jih bo moralo do leta 2020, torej čez dobro leto in pol, biti 1.200, leta 2025 7.000, leta 2030 pa 22.300.
Statistika sicer kaže, da se med slovenskimi vozniki povečuje zanimanje za električne in hibridne avtomobile. Do letošnjega avgusta je bilo namreč pri nas registriranih več kot 60 tisoč osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, med katerimi je bilo tudi 1.501 električnih in hibridnih vozil. Številka sicer ni zares visoka, a kljub temu kaže pozitivno gibanje, saj je bilo registriranih za dobro tretjino več električnih in hibridnih vozil kot med januarjem in avgustom lani, ko je bilo prodanih 901 takih avtomobilov.

O novem poglavju v elektromobilnosti smo letos poročali tudi v oddaji Avtomobilnost.