Majhen elektromotor predvsem pri mestni vožnji omogoča precej velike prihranke goriva. Foto: MMC RTV SLO/Luka Gregorič
Majhen elektromotor predvsem pri mestni vožnji omogoča precej velike prihranke goriva. Foto: MMC RTV SLO/Luka Gregorič

Pogosto slišimo, da je blagi hibrid zgolj trženjsko orodje, ki omogoča prodajo bencinskih avtomobilov s (pre)majhno baterijo tistim kupcem, ki bi se želeli vsaj delno voziti na elektriko.
Pri Peugeotovem blagem hibridu ni povsem tako. V njegovo korist govori vse več dejavnikov. Ker je to eden najbolj zmogljivih blagih hibridov, lahko pomeni zelo dober kompromis.

Je varčnejši od turbobencinskega motorja, pravzaprav je povprečno tako varčen kot dizelski motor, obenem pa je od obeh emisijsko učinkovitejši. Predvsem pa je Peugeotov blago hibridni pogon prvak v kultiviranosti.

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost.

Kje boste najbolj opazili razlike?

Na avtocesti električna pomoč blagega hibrida ne bo prišla tako do izraza. Elektromotor doda nekaj dobrodošlega takojšnjega navora, ko ob močnem pritisku na stopalko za plin želimo čim močnejši pospešek. Ampak takrat, ko govorimo zgolj o porabi goriva, dizel ostaja kralj dolgih večstokilometrskih voženj.

Majhen elektromotor predvsem pri mestni vožnji omogoča precej velike prihranke goriva. Foto: MMC RTV SLO/Luka Gregorič
Majhen elektromotor predvsem pri mestni vožnji omogoča precej velike prihranke goriva. Foto: MMC RTV SLO/Luka Gregorič

Če primerjamo meritve z mešanega cikla pri obeh avtomobilih, oba dosežeta podoben rezultat, to je dobrih 5 litrov porabljenega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Blagi hibrid se s svojimi prednostmi izkaže na regionalnih cestah, na katerih lahko bencinski motor ugašamo in tako “jadramo”, sploh pa je idealen za mestno vožnjo. V mestu elektromotor razbremeni Peugeotov 1,2-litrski trivaljnik, predvsem v tistih delih mestne vožnje, ki jo motorji z notranjim zgorevanjem najbolj “sovražijo”. To so predvsem zelo počasno speljevanje, manevriranje in parkiranje oz. tisti deli vožnje, pri katerih se pri dizelskem pogonu precej poveča poraba goriva.

Dizel ostaja kralj dolgih rednih avtocestnih razdalj, vse drugo pa bi že moralo biti na strani blago hibridnega pogona. Foto: MMC RTV SLO/Luka Gregorič
Dizel ostaja kralj dolgih rednih avtocestnih razdalj, vse drugo pa bi že moralo biti na strani blago hibridnega pogona. Foto: MMC RTV SLO/Luka Gregorič

Če te dele mestne vožnje prevalimo na elektromotor, lahko pridemo do precej velikih prihrankov. Glede na moje meritve lahko prihranimo približno liter in pol goriva na 100 kilometrov, kar pomeni tudi več kot 20 odstotkov manjšo porabo. Zapisal sem tudi, da je blagi hibrid prvak v kultiviranosti. To je predvsem zasluga njegovega menjalnika EDCT. Pri manevriranju in počasnih speljevanjih je tako bistveno manj “cukanja” kot pri klasičnem vozilu z dizelskim pogonom in dvosklopčnim menjalnikom. Če na primer v dizlu želimo prestavljati in premikati vozilo naprej in nazaj, je vselej nekaj značilnega zamika, ki smo ga navajeni iz tovrstnih avtomobilov. Verjemite, da se zamika ob uporabi blagega hibrida kar hitro odvadite. Vsa speljevanja z njim potekajo neslišno in hitro, tudi menjalnik se zelo hitro odzove, ko prestavimo. Tudi na splošno se v potniško kabino prebije manj vibracij in hrupa.

V čem tiči skrivnost? Preverite v videu iz oddaje Avtomobilnost.

Kljub v dno vgrajeni majhni bateriji, ki ne vpliva na prostornost kabine ali prtljažnika, zmore blago hibridni peugeot 308 v določenih razmerah na elektriko prevoziti kar lep kos poti, v mestu lahko govorimo celo o polovici počasne električne vožnje.

Po praktičnem preizkusu torej lahko sklepamo, da dizel ostaja kralj dolgih rednih avtocestnih razdalj, vse drugo pa bi že moralo biti na strani blago hibridnega pogona, tudi z večino tipične slovenske vsakdanje rabe takšnega avtomobila. Blagi hibrid je varčen, sploh pa zelo prijeten in udoben za vožnjo.