Evropa je bila od osemdesetih let prejšnjega stoletja glavni trg proizvajalcev vozil za dizelske motorje. Ti so se izkazali kot rešitev za zmanjšanje porabe nafte, zdaj pa doživljajo veliko krizo.

Dizelska kriza
Samo v Sloveniji se je tržni delež prodanih dizelskih motorjev v zadnjih dveh letih iz 50 odstotkov zmanjšal na dobrih 30 odstotkov. Enako je v Evropi, vzroki za nepriljubljenost dizelskih vozil pri kupcih pa so ukrepi, ki jih napovedujejo vlade po Evropi in tudi mestne oblasti. V nekaterih večjih evropskih mestih so že začeli zapirati središča za vozila s starejšimi dizelskimi motorji.

Temu sledi tudi skrb kupcev nad izgubo vrednosti ob prodaji vozila. Na drugi strani imajo bencinski motorji v povprečju večje izpuste toplogrednih plinov od dizelskih, ki pa so na drugi strani bolj škodljivi zaradi zdravju nevarnih izpustov, predvsem trdnih delcev NOx, ki nastajajo zaradi smoga. Dodaten pospešek njihovemu postopnemu ukinjanju je dodala še afera "dieselgate“ s prirejanjem emisij.

Nadaljevanje negativnega trenda
Prodaja vozil z dizelskimi motorji naj bi se tudi letos zmanjševala, vendar pa naj jih avtomobilski proizvajalci še ne bi odpisali. Vsaj ne v prvi fazi, dokler kupci ne bodo bolj množično kupovali elektrificiranih vozil (hibride, plug-in hibride in 100-odstotno električna vozila). Z njimi namreč lažje dosegajo nižje izpuste CO2 v ozračje. Nova, strožja pravila bodo začela veljati leta 2020.

Čeprav dizelska vozila ustvarjajo škodljive trdne delce NOx, ki so škodljivi za zdravje ljudi, pa na drugi strani v povprečju ustvarijo za 15 odstotkov manj CO2 v primerjavi s primerljivimi bencinskimi motorji. Zato so dizelski motorji še vedno ključnega pomena pri zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Je najhuje res mimo?
"Gonja proti dizelskim vozilom še vedno traja, a najhujše je mimo," meni Al Bedwell, ki je pri analitskem podjetju LCM Automotive zadolžen za pogonske motorje. Bedwell dodaja: "Izkazalo se je, da je dizelski motor še vedno boljša rešitev za tiste, ki z večjimi vozili opravljajo daljše razdalje."

Ključno za obnovitev trga dizelskih vozil po mnenju industrije so nova pravila in čistejši motorji Euro 6d-temp, ki zadovoljujejo stroge emisijske norme, ki bodo za vse novo registrirane avtomobile začele veljati septembra letos. To pomeni, da bodo morali biti vsi motorji opremljeni z najsodobnejšimi tehnologijami za nadaljnjo optimizacijo dodatne obdelave izpušnih plinov, kar hkrati pomeni, da izpusti NOx ne bodo smeli presegati 168 miligramov na kilometer poti. Neodvisne organizacije so pri dizelskih motorjih Euro 6 izmerile izpuste 600 in več miligramov NOx na prevožen kilometer. Vrednosti izpuhov bodo regulirali z meritvami RDE (Real Driving Emissions, emisije pri dejanski vožnji) na javnih cestah.

Konec manipulacij
S tem nameravajo zakonodajalci končati z manipulacijami, ko so avtomobilski proizvajalci z raznimi triki goljufali pri meritvah izpustov, najbolj znan pa je škandal dieselgate, ko je Volkswagen prirejal rezultate izpustov. Do zdaj je test RDE veljal za nove tipe vozil, kmalu pa bo veljal prav za vsa na novo registrirana vozila. S tem so imeli proizvajalci vozil dve leti časa, da so se pripravili na nova pravila.

"Zdaj že opažamo, da se je dizelski trg v Nemčiji začel stabilizirati. Prav gotovo so k temu pripomogli motorji Euro 6d-temp," je za Automotive News Europe povedal šef prodaje pri BMW Pieter Nota.
Novi sistemi za poznejšo obdelavo izpušnih plinov, kot je tehnologija selektivne katalitične redukcije (SCR), bodo povečali že tako visoke stroške pri izdelavi dizelskega modela. Toda industrija se je v preteklosti že soočala s podobnimi temami. "Pred leti so bile podobne napovedi, da bodo Euro 4 ali Euro 5 motorji zaradi dodatnih stroškov pokopali vozila z dizelskimi motorji," je dejal Bedwell.

Kupci niso obupali na dizli
Premik na motorje Euro 6d-temp naj bi okrepil zaupanje potrošnikov v vozila, kot je na primer limuzina BMW 520d ali pa SUV Mazda CX-5. "Naročila kupcev se vračajo za naše večje avtomobile, ki so skladni z novimi standardi EU-ja o emisijah," je za Automotive News Europe povedal predsednik Mazde Europe Jeff Guyton in dodal, da so spremembe med staro in novo uredbo ogromne.

Te spremembe pa niso bile vidne v prvih devetih mesecih leta 2018, ko so registracije novih dizelskih modelov padle za 17 odstotkov, na 4,32 milijona prodanih avtomobilov v Evropi. Dogajanje v Združenem kraljestvu je vse skupaj le še poslabšalo, potem ko je vlada aprila lani zvišala trošarine za vozila na dizelske motorje, da bi plačala ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka. Bedwell ocenjuje, da bo prodaja vozil z dizelskimi motorji letos dodatno manjša za 350 tisoč vozil v zahodni Evropi, potem ko se je v letu 2018 zmanjšala za milijon enot.
Glavni operativni direktor Kia Europe Emilio Herrera se strinja, da se bo povpraševanje po dizelskih avtomobilih leta 2019 še dodatno zmanjšalo: "Na koncu se bo evropski delež ustalil na približno 30 odstotkih," je povedal za Automotive News Europe. Pri Volkswagnu so bolj črnogledi in pravijo, da je v tako kratkem času nemogoče pričakovati večje spremembe.

"Na žalost obstajajo globoki dvomi v dizelske modele, ne glede na to, za kakšno tehnologijo gre, ali kaj je mogoče dokazati," je povedal vodja prodaje in trženja blagovne znamke Volkswagen Juergen Stackmann in dodal: "Dokler bo vedno več mest razmišljalo ali celo sprejemalo odločitve o uvedbi prepovedi vožnje, ne vidim izboljšanja za vozila z dizelskimi motorji."