Pri današnjem tempu življenja pogosto zmanjka časa za učinkovit počitek in tudi spanje. Velikokrat se utrujenost, ko voznik povzroči prometno nesrečo, primerja z visokimi koncentracijami alkohola v krvi.

"Kratkotrajno se da utrujenost premagati s poživili. Za to sta potrebni najmanj dve skodelici kave in 15-minutni dremež. V tem času začne kava delovati,“ je za oddajo Avtomobilnost povedala Dr. Majda Zorec Kralovšek z Inštituta za sodno medicino.

Prevc se je ustavil v snegu
Utrujenosti pa ni mogoče v nedogled nadomeščati s poživili, s kofeinom, s kavo, s čajem, z energetskimi napitki, ampak se je treba se odpočiti. Nevarno je tudi, če voznik jemlje uspavala. Potem spi premalo ur. Še v jutranjih urah se učinki uspavala kažejo s svojimi negativnimi učinki na vožnjo.

Veliko na poti so naši smučarji skakalci, tudi slovenski šampion Peter Prevc, ki ima tudi sam izkušnjo, ko je zaspal za volanom. "Snežilo je in sem se zelo počasi vozil v koloni. V avtomobilu je bilo toplo, dolgo sem se vozil domov in nekaj ovinkov pred domom je sledil rahel ovinek v desno, volan sem še premaknil v desno, nato pa sem sredi ovinka zaspal in naenkrat je malo zaropotalo. Zapeljal sem s ceste. Na srečo je bilo 20 cm snega, da se je avto ustavil v snegu. Imel sem srečo, da sem nekaj dobrega iz tega odnesel,“ pravi skakalni šampion.

Prevc pravi, da je utrujenost počasi prihajala za njim. Po treningu je poln energije, na poti domov pa se telo umirja in postaja zaspan. "Da si utrujen, opaziš po počasnih reakcijah. Kar naenkrat si blizu avta pred seboj ali robnika. Ne veš, ali si prevozil rdečo ali zeleno luč. Pade ti koncentracija,“ pravi Prevc in doda, da po slabi izkušnji zdaj najprej odpre okno vozila, zapelje na stran, zadrema za 15 minut, kar je dovolj, da se varno pripelje domov.

Kemija ni rešitev

"Kemija pomaga, da ostanete budni. Da lahko pod vplivom tablet prevoziš neko relacijo, pa zagotovo ni v redu, saj prej ali slej tako pade koncentracija,“ pravi mag. Farm Dušan Hrobat.

Lani so pri AMZS-ju izvedli raziskavo, ki je pokazala, da je veliko slovenskih voznikov za volanom zaspanih. Vsaj polovica je občasno zaspanih, vsak deseti do štirinajsti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom.

Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., specialistka družinske medicine in medicine dela prometa in športa, ki je sodelovala pri raziskavi, poudarja, da je vožnja posebno tvegana, če smo utrujeni in smo prejšnjo noč spali manj kot šest ur, imamo slabo kakovost spanja in se že dolgo nismo dobro naspali, vozimo že dalj časa brez krajšega počitka, vozimo ponoči ali popoldne, ko običajno spimo ali počivamo, jemljemo zdravila, ki imajo stranski učinek zaspanosti, delamo več kot 60 ur tedensko, izmensko ali več služb hkrati, smo popili tudi manjše količine alkohola oziroma zaužili prepovedane psihoaktivne snovi, vozimo po monotonih, ravnih in dolgočasnih cestah.

Usodne prometne nesreče ponoči
Prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za od petkrat do šestkrat. Ob teh urah so naši možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje.

Znaki zaspanosti za volanom so: utrujen in zaspan voznik vse bolj togo usmerja pogled izključno na vozišče, prezre napise ob cesti, prometne znake za obvoz/izvoz, vozi počasneje ali prehitro, ne da bi sam to hotel, težko vzdržuje smer vožnje, vijuga, prevozi mejno črto ….

V eni izmed preteklih oddaj Avtomobilnost smo se posvetili utrujenosti za volanom.