V avtomobilski oddaji Avtomobilnost so pregledali statistične podatke za zadnjih 20 let, ki povedo, da je januar najvarnejši mesec v prometu. Morda tudi zato, ker sta takrat mraz in na cestah sneg, zato je naša pozornost bistveno večja kot sicer. Morda tudi zato, ker je hitrost nižja. Morda pa tudi zato, ker je to čas, ko so naši spomini na novoletne sklepe, kaj vse bomo dobrega naredili v novem letu, ki je pred nami, še zelo sveži.

Po drugi strani sta najnevarnejša oktober in november, morda zato, ker še nismo prilagodili svoje poletne vožnje na čas, ko je ozračje malo vlažnejše in ko so ceste oziroma podlaga malo hladnejše. In morda ni naključje, da novembra zori vino in je takrat martinovo.

Skupaj umirjamo promet
V teh tveganih mesecih pa poteka preventivno-raziskovalna akcija Sipronike in Zavarovalnice Triglav Skupaj umirjamo promet. Skupaj so na zelo premišljen način na izbranih mestih postavili hitrostne table, ki zbirajo zelo veliko zanimivih podatkov.

Marjan Kržišnik iz Sipronike je v oddaji Avtomobilnost o tem povedal: "Sistem za umirjanje hitrosti je sestavljen iz prikazovalnikov hitrosti, poimenovanih "Vi vozite“, ki merijo hitrosti vozil, podatke o hitrostih pa pošiljajo prek mobilnega omrežja na strežnik, ki vsebuje sistem za obdelavo in prikaz podatkov.“

Statistika zbranih podatkov je tako na voljo policiji in redarskim službam kot tudi občinam in šolam, ki podatke prek svojih portalov posredujejo javnosti.

Policija sicer podatkov, ki se merijo na tablah za umirjanje hitrosti, sistematično ne zbira, je v eni od letošnjih akcij razložil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave in dodal, da če gre za sodelovanje na lokalni ravni, potem tam policijske postaje sodelujejo s svojimi občinami. Policija stanje varnosti analizira na podlagi različnih kazalnikov, ki jih ugotavlja z lastnimi tehničnimi sredstvi, kot so radarske meritve hitrosti.

Meritve z ugasnjenimi in prižganimi merilniki
"Kadar želimo ugotoviti, kako na neki konkretni lokaciji vpliva postavitev merilnika hitrosti na znižanje hitrosti vozil, to naredimo tako, da za en teden ugasnemo prikaz, sicer ugasnemo samo prikaz hitrosti, tako da voznik tega ne vidi. Dejansko pa se meritve še vedno izvajajo in tudi podatki merilnika se še vedno prenašajo na strežnik. Po pretečenem obdobju prikaz podatkov oziroma hitrosti znova vključimo in zopet zbiramo podatke teden dni. Na koncu med seboj primerjamo dobljene rezultate. Izkazalo se je, da je delež zmanjšanja 10 odstotnih točk v korist zmanjšanja hitrosti," metodologijo in rezultate merjenja razloži Kržišnik.

Anja Kerin iz Zavarovalnice Triglav pravi, da so v treh sezonah akcije Skupaj umirjamo promet po celotni Sloveniji postavili že 44 prikazovalnikov hitrosti: "Gre za dolgoročni projekt. Zavedamo se, da spreminjanje vozne kulture ni tek na kratke proge, ampak maraton.“

V sklopu akcij gre naprej tudi raziskava in kaže na to, kako se vozniki odzovemo, kako lahko izboljšamo svoje vedenje, ne samo na cesti, ampak tudi na kakšnem simulatorju, in to prenesemo v prakso.

"Velika posebnost tega preventivno-raziskovalnega projekta Umirjajmo promet je v razumevanju težave in iskanju drugačnih rešitev. Ko govorimo o preventivnih akcijah, le redkokdaj lahko ugotovimo, kateri ukrep v resnici najbolj spreminja naše vozniške navade. Skupaj Umirjamo promet je prepoznal velik izziv v natančno zbranih podatkih o tem, kako na točno določeni lokalni točki v točno določenem času neko število voznikov vozi. In to smo prepoznali kot velik izziv, zato da začnemo na različne načine z vozniki komunicirati in poskušati vplivati na njihov vozniški slog,“ pravi prometni strokovnjak in avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez.

Predlagajte, kje bi želeli digitalni prikazovalnik hitrosti
Kerinova dodaja, da vozniki po nekem določenem obdobju, ko dobijo prikazovalnik hitrosti v svoj kraj, niso več tako pozorni. Zaradi tega so se odločili, da jih še dodatno nagovorijo. Ugotovili so, da na voznike bolj vpliva lokalna komunikacija. Po njihovih meritvah so kar za 50 odstotkov učinkovitejši.

"Akcijo Skupaj umirjamo promet nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje, tako da bi ob tej priložnosti povabila gledalce Avtomobilnosti in bralce MMC-ja, da predlagajo, kje bi bil tak prikazovalnik hitrosti v njihovem okolju najprimernejši,“ še dodaja Kerinova.

Lani smo v Avtomobilnosti v upanju na umirjanje hitrosti z vami komunicirali prek velikih obcestnih plakatov in na primer napisali: "V prejšnjem mesecu je v Sevnici, po Melanijini aveniji, še vedno prehitro vozilo 30 odstotkov voznikov. Rezultati so bili kar dobri. Delež prehitrih voznikov se je na tem mestu znižal za pet odstotnih točk. Letos pa smo komunicirali prek lokalnih radijskih postaj, saj je zanimivost projekta Skupaj umirjajmo promet, da poskuša voznike doseči na najbolj oseben lokalni način. Dokazano je, da taki ukrepi najbolj trajno rešujejo vprašanje prometne varnosti. Ni pa to konec akcije. Prihodnje leto bomo z vami komunicirali na kakšen drug način. Pričakujte nekaj novega. Tudi zato, ker smo ugotovili, da moraš pozornost voznikov vedno znova iskati na različne načine."

Na koncu bi si želeli, da nogo s plina umaknete sami in se začnete zavedati, kako pomembno je, da vozimo previdno, varno in po predpisih.