Avtonomni konvoji tovornjakov, temu pravimo tudi "platooning", so zamisel, ki živi že vrsto let. Tovorni promet obremenjuje avtoceste, zato so vse večja prizadevanja za čim učinkovitejšo vožnjo tovornjakov. Eden takšnih ukrepov za prihodnost je način vožnje, ki ga v angleščini imenujejo "platooning", gre pa za vožnjo tovornjakov v tesnem konvoju oziroma "platoonu", ko za vožnjo samo dejansko skrbi le voznik v prvem tovornjaku.

Avtocestni konvoji
Takšen način vožnje je primeren predvsem za avtoceste s precej stalnim in predvidljivim načinom vožnje. Vsi tovornjaki, ki se vključijo v konvoj, so opremljeni s sistemi, ki samodejno vzdržujejo varnostno razdaljo za tovornjakom pred njimi in se odzivajo tudi na druge spremembe v vožnji. Posredno seveda vsi tovornjaki v konvoju sledijo vodilnemu tovornjaku. Vozniki v tovornjakih za vodilnim so tako precej razbremenjeni, čeprav poskusni sistemi vožnje v konvojih vsaj za zdaj še vedno zahtevajo njihovo pozornost. Seveda se lahko vsak posamezni voznik odloči, da bo konvoj zapustil in vozil po svoje, vozniki s svojimi tovornjaki pa se lahko tudi menjavajo v vlogi vodilnega vozila.

Dovolj že dva tovornjaka
Za "platooning" sta dovolj že dva tovornjaka drug za drugim, lahko pa jih je tudi več. Da ne gre več le za ideje, kažejo številna testiranja proizvajalcev tovornjakov, ki se v ta namen povezujejo z logističnimi podjetji. Po ugotovitvah podjetja Peleton Technology predvidevajo, da bo do leta 2026 v ZDA primanjkovalo kar 176 tisoč voznikov tovornjakov.

Hkrati bi avtomatizirani konvoji prinesli tudi velike prihranke pri gorivu in izpustu škodljivih emisij v ozračje.
Raziskovalci pri evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev ACEA so izračunali, da bi s "platooningom" lahko izpuste ogljikovega dioksida v ozračje zmanjšali do osem odstotkov pri vodilnem vozilu in do šestnajst odstotkov pri drugih tovornjakih v konvoju. Povečana je tudi varnost, saj se samodejno zaviranje začne takoj in skoraj instantno. Tovornjak v takšnem konvoju za reakcijo načeloma potrebuje le petino časa, kot bi ga človeški voznik.

"Platooning" tudi optimizira prevoz ter pripomore k hitrejši dostavi dobrin in zmanjšanju verjetnosti prometnih zastojev.
Decembra 2018 so v študiji, ki so jo predstavili pri McKinseyju, ugotovili, da tehnologija ne bo pripravljena pred letom 2022, povsem avtonomnih tovornjakov pa na cestah ne moremo pričakovati pred letom 2027.

Velik prihranek pri gorivu
V prvem koraku je avtomatizirana varnostna tehnologija že na voljo za voznike komercialnih tovornjakov, ki deluje v omejenih razmerah. Gre za povezovanje dveh tovornjakov, ki simultano skupaj pospešujeta in zavirata. Sistem zahteva, da oba voznika usmerjata vozilo in nadzorujeta dogajanje. Za delovanje tehnologije sta potrebna tudi primerno vreme in ne pregost promet. Kljub tem omejitvam so tovorna vozila skupaj prevozila že več več kot 100.000 kilometrov.

Pri podjetju Peloton, pri katerem so sistem razvili, pravijo, da sistem omogoča sedemodstotni prihranek goriva, pri vodilnem tovornjaku je prihranek 4,5 odstotka, pri naslednjem pa 10 odstotkov. Namestitev strojne opreme PlatoonPro za posamezen tovornjak stane manj kot 3.000 evrov.
Pelotonova tehnologija omogoča, da tovornjak med vožnjo vodi ali sledi in celo spreminja položaje. Na ta način se lahko tovornjaki menjajo na čelu kolone, prihranek pri gorivu pa je s tem enakomerno porazdeljen med vsemi vozili.