Volvov prvi mož, Hakan Samuelsson, je v intervjuju za nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung izjavil, da ne bodo razvijali nove dizelske tehnologije. Dejal je, da bo Volvo za upoštevanje novih okoljskih predpisov še naprej razvijal le modele iz trenutne dizelske ponudbe, ki jih je uvedel leta 2013. To bodo proizvajali do leta 2023, potem pa naj bi bili stroški za razvoj novih dizelskih strojev, ki bi ustrezali novim okoljskim standardom, preprosto previsoki, da bi se to izplačalo.

Namesto dizlov se bodo pri Volvu usmerili v električne in hibridne modele ter prvi električni avtomobil poslali na trg leta 2019.

Hibridne alternative
Samuelsson priznava, da je podjetju Tesla motors uspelo ustvariti avtomobil, za katerega ljudje čakajo v vrsti, in meni, da je na tem področju dovolj prostora tudi za Volvo, ki ga odlikujeta kakovost in privlačna oblika. Samuelsson je že predhodno dejal, da bodo emisijski standardi tako podražili dizelske motorje, da bo bodo priključni hibridi postali privlačna alternativa.

Povprečni izpusti ogljikovega dioksida celotnih modelnih palet evropskih proizvajalcev se bodo morali do leta 2021 zmanjšati s 130 na 95 gramov na kilometer, kar zahteva večje vložke v razvoj tehnologij za zmanjšanje izpustov.

Delež avtomobilov z dizelskim motorjem v Evropi presega 50 odstotkov, s čimer je stara celina največji svetovni dizelski trg. Tudi Volvo, ki je v lasti kitajskega velikana Geely, proda kar 90 odstotkov športnih terenskih vozil XC90 z dizelskim motorjem.

Zaradi škandala, ki je izbruhnil zaradi Volkswagnovega prikrivanja realnih izpustov njihovih dizelskih modelov, bodo v prihodnje tudi drugi proizvajalci pod drobnogledom.

Goldman Sachs ob tem predvideva, da bi lahko novi emisijski standardi podražili dizelske motorje, ki so že zdaj približno za 1.300 evrov dražji od bencinskih, podražili še za dodatnih 300 evrov.