Dinamično brezžično polnjenje s polnilnimi ploščami, ki so vgrajene v cestišče, omogoča polnjenje baterij električnih avtomobilov med vožnjo. Če bi sistem doživel širšo uporabo, bi lahko korenito spremenil uporabnost in dojemanje električnih avtomobilov. A zaradi visoke cene tovrstne tehnologije bo treba nanjo počakati vsaj še 10 let. Raziskava, ki jo je leta 2015 izvedlo angleško državno cestno podjetje Highway England, je namreč pokazala, da bi cena opreme za brezžično polnjenje znašala med 400.000 in 500.000 evrov na kilometer.

Direktor Renaultovega programa električnih vozil, Eric Feunteun, je na predstavitvi v Versaillesu dejal, da s to tehnologijo električni avto ne bil več drugi, temveč prvi avto v družini.

Renault se je za razvoj dinamičnega brezžičnega polnjenja povezal s podjetjem Qualcomm ter francoskim raziskovalnim konzorcijem Vedecom.

Na predstavitvi je Renaultov električni dostavnik kangoo z vgrajeno Qualcommovo tehnologijo za brezžično polnjenje večkrat prevozil 100 metrov dolgo testno stezo s hitrostmi nad 100 kilometrov na uro ter ob tem sprejel 20 kilovatov električne energije. Z menjavo voznih pasov ter z vožnjami pri različnih hitrostih so prikazali tudi prilagodljivost sistema.

Prve serijske vgradnje
Dinamično polnjenje sloni na Qualcommovem sistemu brezžičnega električnega polnjenja Halo, ki ga bo Mercedes še letos ponudil pri modelu S500. Pri sistemu se električna energija s plošče pod vozilom z elektromagnetnim poljem prenaša na ploščo na vozilu in nato v baterije. Več podjetij že ponuja podobne sisteme za električne avtomobile, kot je npr. nissan leaf, BMW pa načrtuje vgradnjo te tehnološke rešitve v modele serije 5.

Za učinkovito brezžično polnjenje na avtocesti bi zadostovala 50-odstotna pokritost, ki bi omogočala vozilom najmanj ohranjanje enake stopnje napolnjenosti baterij. Feunteun meni, da nikoli ne bo mogoče opremiti vseh cest, pri čemer bi za mestno in primestno uporabo zadostovala 25-odstotna pokritost.

Razvoj dinamičnega brezžičnega polnjenja podpira tudi Evropska unija, ki je v ta namen ustanovila konzorcij z imenom Fabric. Vanj so med drugim vključeni Volvo, Scania in Hitachi, z razvojem tovrstne tehnologije pa se ukvarja tudi Honda.