Kljub velikim besedam in ambicioznim načrtom, ki smo jih letos poslušali iz ust avtomobilskih veljakov, je delež prvič registriranih električnih vozil v primerjavi s klasičnimi avtomobili znaten zgolj v eni sami državi, na Norveškem. V Sloveniji so številke kljub velikim denarnim subvencijam še vedno zanemarljive.
Pregledali smo podatke avtomobilskega združenja Acea in Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, da bi ugotovili, kako popularna so 100-odstotna električna vozila v Sloveniji in Evropi. Acea Slovenije kot ena redkih držav v svojih statistikah ne opaža prvič registriranih vozil na alternativne pogone.

V tretjem kvartalu leta je po podatkih Acea prodaja vozil na alternativne pogone zrasla za sedem odstotkov. Največjo rast ugotavljajo pri baterijskih pogonih (polnem električnem pogonu in priključnih hibridih), kar dobrih 20 odstotkov, pada pa povpraševanje po vozilih na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin (CNG in LPG).
Na Norveškem električni avtomobili najbolj priljubljeni
Rast hibridov, priključnih hibridov in povsem električnih vozil je več kot 20-odstotna že tretje četrtletje zapored. Največji skok prodaje baterijskih vozil v prvih treh četrtletjih leta 2016, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015, opaža Avstrija (138 odstotkov), kjer so od začetka januarja do konca septembra letos prodali skoraj 3.000 električnih baterijskih vozil.
Največji trg za električna baterijska vozila ostaja Norveška, kjer so od začetka januarja do konca septembra letos prvič registrirali 17.485 vozil, kar je le 28 tisoč manj kot v celotni Evropski uniji.
Najslabše države na tem področju so Bolgarija (0 registracij), Grčija (8 registracij) in Latvija 20 registracij, več kot 5.000 registracij električnih vozil pa ugotavljajo v Franciji (16.091), Nemčiji (7.687) in Veliki Britaniji (8.107).
V Sloveniji rast na račun car sharinga
Prečesali smo še statistiko, ki jo zagotavlja sekcija za motorna vozila pri trgovinski zbornici Slovenije, saj naše države statistika, ki jo zagotavlja Acea, ne vključuje. Prešteli smo, da je bilo v Sloveniji od novembra 2015 pa do novembra 2016 prvič registriranih 151 električnih vozil, kar je 26 več kot v enakem obdobju leto prej. Največ BMW i3 (50), renault zoe (30) in VW e-golf (21). Pri tem je treba upoštevati, da je začel v Ljubljani delovati prvi car-sharing z električnimi vozili, ki v svoji floti vključuje prav modela zoe in i3 kot tudi električnega smarta fortwo (5 registracij). VW e-golf pa je del ponudbe Mestne občine Ljubljana (MOL) in njenega Prevoza na klic (Eurban). Električne avtomobile ima občina v najemu.
Med prvimi registracijami v zadnjih 12 mesecih med drugim statistika beleži še 11 prestižnih modelov tesla model S in 14 nissan leafov, več kot 10 primerkov pa je zbral še električni dostavnik kangoo z. e.
Subvencije fizičnih kupcev še niso prepričale
Subvencije v višini do 7.500 evrov več kot očitno fizičnih kupcev še niso premamile. Velika ovira je bila poleg infrastrukture, zdaj so električne polnilnice na voljo tudi na avtocestnem križu, doseg vozil z enim polnjenjem baterije. Letos je kar nekaj ponudnikov električnih vozil na trgu ponudilo vozila, ki obljubljajo več kot 300 kilometrov dosega z enim polnjenjem, ki pa jih pri nas še čakamo. To so VW e-golf, renault zoe in opel ampera-e, na katero pa bomo v Sloveniji čakali še vsaj leto dni.
Smo se pa v oddaji Avtomobilnost na Portugalskem že zapeljali z renault zoejem z zmogljivejšo baterijo. Kakšna so naša spoznanja o realnem dosegu, pa si poglejte v prispevku iz zadnje oddaje.