V zadnjih letih se jih je sicer prijel naziv "žur bend", a ravno to si želijo v prihodnosti spremeniti ter se pokazati še v drugačni luči.

Čeprav so v vseh letih delovanja zamenjali nekaj članov, se jim zdi, da je trenutna postava recept za uspeh ter odlično izhodišče za nadaljnje ustvarjanje. Benjamin Bečaj, Igor Beg, Primož Lisec in Jernej Piko želijo nadaljevati v vodah rocka in hard rocka ter dokazati, da so sposobni veliko več kot zgolj preigravati priredbe in delati žur.

Pred kratkim so izdali nekakšno uverturo v ploščo, ki jo želijo izdati do konca letošnjega leta - studijsko skladbo Sanje, v kateri so se našli in si v tej smeri želijo tudi nadaljevati.

Več si lahko preberete v MMC-jevem pogovoru z Benjaminom Bečajem, Igorjem Begom in Primožem Liscem.

Kako bi opisali RockDefect tistim, ki vas morda še ne poznajo?
BB: Smo štirje bučmani (smeh). Smo dejansko skupina, ki ustvarja žur.

Obstajate že od leta 2008, a vseeno še niste izdali nobenega albuma. Čemu takšna odločitev?
IB: Jaz sem sicer v skupini že od začetka in res je, da ko je bend nastal, se nismo ravno pogovarjali, kaj bomo in kako bomo. Bila je predvsem ljubezen do glasbe in nastopanja ter želja, da se imamo super. Potem pa so se stvari začele premikati. Imeli smo vedno več koncertov in nekako se nas je prijelo ime "fešta bend". Po eni strani nam je bilo to všeč, po drugi pa smo prišli do točke, kjer smo ugotovili, da smo zmožni narediti veliko več ter da bi radi začeli ustvarjati svoje komade, mogoče celo ploščo. Letos za to precej konkretno delamo, ampak je bil proces vmes upočasnjen, ker smo menjali člane - enkrat pevca, pred kratkim še kitarista. Ampak zdaj smo se nekako ustalili, ker najnovejši član Primož tudi aktivno ustvarja nov material in je veliko laže. Tako da delamo dve prestavi višje in želimo dokončati skladbo za skladbo. Imamo pa tudi precej koncertov, tako da poskušamo kombinirati vse.

Torej vas je začelo motiti, da so vas poimenovali dolenjski "žur bend"?
BB: To je živa katastrofa. To je obup in te kar malo spravi v depresijo.
IB: Res je. Takšnih žurskupin je ogromno in zdi se mi, da smo mi sposobni pokazati ogromno več in smo to tudi dokazali. Želimo, da nas ljudje nehajo gledati v takšni luči.

Kako pa menjava članov vpliva na dinamiko v skupini?
BB: To je močno odvisno od novega člana, kako hitro se vklopi v skupino in koliko časa ter dela je pripravljen vložiti v glasbo.

Torej je najnovejšemu članu Primožu to kar hitro uspelo?
BB: Ja, njemu je to uspelo v kar rekordnem času. Glede na to, da je pri nas od začetka januarja, pa imamo v delu že drugo avtorsko skladbo. Je zelo aktiven.
IB: Zelo hitro se je naučil tudi vse skladbe, ki jih igramo na koncertih, hkrati pa je glavni avtor avtorskih skladb.

Kakšni so torej načrti za naprej?
BB: Nekje oktobra bi šli radi v studio, saj smo si zadali, da do konca letošnjega leta izdamo ploščo.
PL: Čim več delati na novem materialu, kakor bo pač časovno zneslo.
BB: Priredb sploh ne želimo več igrati, ker želimo od naslednjega leta naprej igrati zgolj na večjih dogodkih in ne na žurih v raznih lokalih. Želimo si večjih odrov ter posledično večjih koncertov in boljše prepoznavnosti ter promocije.

Kdo je pretežni avtor skladb?
PL: Pri tem sodelujemo vsi skupaj. Jaz naredim instrumental oziroma neko osnovo, Benjamin napiše besedilo, Igor del za bobne, potem pa se vsi skupaj nekako povežemo.
BB: Dejansko vsak naredi svoj del. Vsak se drži svojega inštrumenta.
IB: Vseeno pa načeloma zamisel dobi Primož.

Omenjate večje odre. So vaš glavni cilj torej festivali?
IB: Mislim, da nam je to vsem v interesu. V očeh ljudi si čisto drugačen, če igraš na večjem odru kot pa v nekem majhnem prostoru, kjer je 50 ljudi.
BB: Festivali prinašajo ogromno prepoznavnosti, saj je tam veliko število ljudi, kar posledično prinese večjo publiko. Če pa želiš igrati na festivalih, moraš seveda ogromno pokazati. Ravno zato tudi želimo čim prej končati ploščo.

Festivalov je vedno manj, sploh na južnem delu Slovenije.
BB: V bistvu me sploh ne moti, da je na tem koncu vedno manj festivalov. Tukaj smo resnično naredili čisto vse, kar se da, ter dosegli ogromno prepoznavnost. Zdaj bomo ciljali na dele Slovenije, kjer za nas še niso slišali. Dejansko želimo nastopati po celi Sloveniji.

Glede na to, da ste do sedaj igrali večinoma priredbe, ali ste repertoar prilagajali glede na kraj koncerta?
BB: Večinoma je vedno enak.
IB: Ja, občasno je repertoar le krajši ali daljši. Zgodilo se je, da smo igrali uro in pol, tako da smo vedno izbrali samo tiste najboljše skladbe, drugače pa večinoma vedno preigravamo enake skladbe ter le kakšno dodamo, zamenjamo ali kaj podobnega.

Za yugo rock ne bi pričakovali, da bo učinkovit povsod.
IB: Ja, mene je precej presenetilo, ko smo šli prvič na Obalo. Bil sem skeptičen glede tega, ali ljudje tam sploh poslušajo to vrsto glasbe. Ampak odziv je bil odličen in zdaj na Primorskem igramo precej pogosto.

Kako težko je priti na slovenske radijske postaje?
IB: Je mogoče, a je precej odvisno od tega, kakšno glasbo igraš.
PL: Z našo novo skladbo precej težko, saj je v bistvu bolj hard rock.
BB: Ta skladba je stil, v katerem smo se našli in v tem želimo nadaljevati tudi naprej. Še vedno pa gledamo na to, kako bo šla melodija, da bo všeč tudi neki drugi skupini ljudi, a radi bi ostali v tisti liniji, kjer je jasno razvidno, kaj je rock in kaj so drugi žanri.
PL: Naslednja skladba, ki jo ustvarjamo, je bolj mirna balada, tako da vseeno preizkušamo tudi nekaj drugačnega.

Na katerem delu Slovenije pa vas najlepše sprejmejo?
IB: V Beli krajini, ker smo roko na srce tam tudi največkrat igrali. A jaz bi še enkrat poudaril, da sem bil resnično prijetno presenečen nad odzivom na Primorskem. Počasi se prebijamo naprej. Smo glavna skupina na letošnjem Knap'n'festu, s Tabuji igramo v Sevnici - malo drugače bo, kot smo bili vajeni doslej.

Se vam zdi, da je pri nas dovolj priložnosti za mlade oziroma nove ustvarjalce?
IB: Veliko ustvarjalcev je, ki so zelo dobri, a nikakor ne morejo priti v ospredje. Kako priti naprej, je pa spet povsem druga zgodba.
BB: Ogromno je odvisno od zvrsti, ki jo igraš.
PL: Ter od dela Slovenije.
BB: Če delaš hard rock, se takoj omejiš na določeno skupino ljudi, ki to zvrst posluša, saj jih namreč ni ravno ogromno. Že recimo svetovno znani metalci zapolnijo samo metalfeste. Zato smo poskušali iti čim bolj v liniji s tem, da mešamo popovski vokal z določenimi odtenki metalskega vokala. Ljudi smo želeli prepričati s poslušljivostjo, saj se v večini primerov po dvajsetih sekundah že odločijo, ali bodo skladbo poslušali do konca ali ne.

Ste kdaj razmišljali o prijavi na glasbena tekmovanja oziroma iskanje talentov?
BB: To smo nekako že prerasli.
IB: Dvakrat smo bili na lokalnem Glasu mladih, kjer smo se predstavili in bili tudi precej dobro uvrščeni. Nikoli pa se nismo pogovarjali o čem večjem.
BB: Prepoznavnost, ki jo glasbeniki dobijo s tovrstnimi tekmovanji, je ena sama komerciala, ki nima nikakršnega smisla. Dva meseca se obdržiš na sceni - in to je to. Razen če se greš nekega poppevca, a za uspeh pri tem potrebuješ brutalno dober glas. Ampak v tem primeru ti bo uspelo zato, ker si vrhunski pevec, in ne zato, ker si bil na glasbenem tekmovanju. Tako da ... mi smo to dali čez. Sicer je pridobitev prepoznavnosti trajala malo dlje, a vseeno nam je uspelo.

Kakšne pa so želje za promocijo v tujini?
BB: Tudi Siddharti, ki je za moje pojme vrhunska skupina in jo od slovenskih izvajalcev najbolj spoštujem, v tujini nikakor ne more uspeti. Zakaj? Ker za tujino za seboj potrebuješ nenormalno število ljudi. Tako da je to neki povsem drugi svet.