Skupino sestavljajo obrazi, že znani slovenskemu glasbenemu prizorišču, ki pa so se tokrat odločili za malenkost drugačno pot. Želijo si namreč, da se politična korektnost uvrsti na seznam prepovedanih veščin in da ustava niso zgolj črke na papirju.

Poleg izražanja svojih idej z družbeno kritičnostjo in predvsem kritičnostjo slovenske politike so se odločili tudi za čisto anonimnost in se v sklopu delovanja tega projekta javnosti ne želijo predstavljati s pravimi imeni, temveč zgolj pod psevdonimi Mrki, Volk, Tatilak in Slepakura.

Člani skupine, ki ne skrivajo tega, da si želijo sprememb, pravijo, da izkušnje stalnih in gostujočih članov kolektiva v skupnem seštevku presegajo pol stoletja – za prvenec Odprta sezona lova na politike so stalni člani denimo moči združili s kar nekaj znanimi glasbenimi imeni slovenskega glasbenega prizorišča, med katerimi so: Hamo, MetodMaBanko, Runjoe, Maya, Tonč, Buši, Marco 48, Churnchetz, Kožar in WolfGang.

Na vprašanje, zakaj so se odločili za tako nenavadno ime skupine, ki večino spomni na znani pregovor, odgovarjajo, da ne gre zgolj za ime. "Je ideja s točno določeno in omejeno površino, zbirka besed in zvokov, presečišče zgodovinskih pogojenosti in sodobnih indoktrinacij, niz lapsusov in zamujenih priložnosti, obljuba neskončnih možnosti, redna in izredna seja odbora za varstvo zdravega razuma."

Z njimi smo izmenjali nekaj besed o glasbeni filozofiji in načrtih, ki si jih lahko preberete spodaj.

Tega načeloma ne sprašujem, ampak tokrat pa vseeno – zakaj tako nenavadno ime, kot je SlepaKura?
SlepaKura ni le ime, je ideja s točno določeno in omejeno površino, zbirka besed in zvokov, presečišče zgodovinskih pogojenosti in sodobnih indoktrinacij, niz lapsusov in zamujenih priložnosti, obljuba neskončnih možnosti, redna in izredna seja odbora za varstvo zdravega razuma.

Kaj želite s svojo glasbo predstaviti oziroma kakšna je vaša vizija?
Iz druge perspektive osvetljujemo temačne kotičke, širimo zorni kot, štejemo padle prašičke, upamo, da se nekje v prihodnosti ne bomo več borili za minljive vrtičke.

Čeprav vas nekateri opredeljujejo kot pankovsko skupino, pa so vaše skladbe vseeno precej spevne. Kako bi opredelili svojo glasbo z vidika zvoka?
Poslušljiva, a ne popustljiva. Idejno sporna, a ne naporna. Prezentna, a še prijetna. Glasbena spremljava za osvobajajoče delo, otvoritvene fanfare za začetek lova, motivacijski priročnik za sumničave.

Po čem si želite, da bi se vas poslušalci spominjali?
Drugi nudijo prst v oko, kamen v hrbet, diabetes, diarejo in vrsto drugih generičnih nalezljivih zvokov in misli, nas zanima drugačno uho, tisto, ki zaide v skrite delavnice. Plavamo proti toku, a žal nobeno dobro delo ni nekaznovano. Če se komu zatakne beseda v grlu, ostane verz v želodcu, stopi provokacija na žulj, če gre komu napev na organ, potem ne bo vse zaman.

So vam pri ustvarjanju glavno vodilo besedila ali glasbena podlaga in aranžma?
Z roko v roki, sodelovanje je mati vsega napredka. Za vse drugo so tu tete, strici.

Se je vaša glasba rodila zaradi nezadovoljstva s stanjem v Sloveniji?
Vsaka akcija ima svojo reakcijo, kar seješ, to žanješ.

Se vam zdi, da je družbenokritičnih besedil pri nas premalo?
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile. Zdaj pa raste Ikea in druga enoumja, popolni smo, v popolnem sozvočju s svetovnimi prvenstvi. Ne moremo mimo tega, da so se kakovostno vprašljive glasbe prerinile v ospredje, a bolj kot to motita pasivnost in konformizem mladine. Upor je nujno stanje zdravega duha, nas pa bodo zelo kmalu vodile generacije, ki niso nikoli prerasle čokolina.

Obstaja pri družbeni kritičnosti meja dobrega okusa?
Meje so premakljive, obstajajo različni načini sporočanja in komunikacije, sprejemljivo je spremenljivo. Družbena kritičnost drega v občutljiva območja, ko mački stopiš na rep … Vsekakor so meje večkrat prečkane marsikje drugje, a malokoga zmoti. Kapitalizem ne pozna meja, kolaborantov ne manjka. Zakaj ni več zgražanja nad neokusnimi oglasi, nespoštljivimi volilnimi nagovori itd.? Ali obstaja pri družbeni nespoštljivosti in poneumljanju spodnja meja slabega okusa?

Ste imeli zaradi tipa besedil že kakšne težave?
Od vsega začetka. V skladu s pričakovanji. Kakršen koli drugačen odziv okolja bi bil šokanten, saj se ne uvrščamo v sprejemljive ali zaželene kategorije. Zakaj nimajo zaradi besedil težav vse tiste zvočne diareje, ki zlorabljajo jezik in so nespoštljive do odjemalcev? Ker jih tudi odjemalci ne zavrnejo, pravzaprav je zanimivo, kaj vse spustijo skozi oči in ušesa vase. Upamo, da so pri hrani in pijači izbirčnejši.

Je na slovenskih radijskih postajah prostor za tovrstno glasbo?
Redke so zdrave, radovedne ribe z drugačnimi potrebami in lastnimi idejami. Prostora bi lahko bilo več kot dovolj, ampak večina hoče vsak dan govejo juho ali vsaj jušno kocko. Ne poznamo statistike, a že desetina se nam zdi verjetna prav toliko kot funkcionalen javni promet oz. vlak od Maribora do Ljubljane, ki bi za to pot potreboval manj kot eno uro. Z eno besedo: “japajade".

Na kakšen način slovensko glasbeno zasedbo potrdi izdaja studijske plošče?
Prefinjen, sofisticiran. Kraja intelektualne lastnine je namreč, poleg patološke arogance in vsevednosti, zaničevanja lastnega, podcenjevanja določenih poklicev in vrste drugih, ena nacionalnih športnih disciplin.

Se to sploh še "splača" ali se je bolje posluževati zgolj singlov?
Če imamo srečo, jemo, kadar smo lačni, pijemo, kadar smo žejni. Prevečkrat počnemo, kar nam zapovedo, včasih lahko naredimo tudi, kar hočemo. In so stvari, ki jih preprosto moramo narediti. Na koncu potegneš vodo, ker veš, da je prav.

Zakaj ste prvenec naslovili prav Odprta sezona lova na politike?
Odprta sezona lova na politike je javni razglas, vprašanje je, zakaj je kljub velikemu številu registriranih lovcev in vedno večjemu, rastočemu številu tarč tako malo akcije.

Ta sezona še vedno traja ali se stanje izboljšuje?
Tudi SlepaKura zrno najde, a to tudi ni čudno, saj jo redno pitajo, a zaradi zrna še ne spregleda.

Skladbe radi poimenujete po živalih. Ste imeli z njimi v mislih specifične politike ali govorite o splošni politični sliki pri nas?
Vsekakor, brez dvoma, seveda, prav imate, ne moremo vam oporekati, ne zanikamo, včasih si želimo, da bi lahko, a nas ne drži dolgo, radi bi rekli, da nam je žal, a nam ni, radi bi rekli, da ne mislimo resno, da se samo šalimo, a nočemo lagati.

Glede na to, da ustvarjate tako kritična besedila, se vam zdi, da so ljubezenska nepotrebna oziroma prevečkrat uporabljena?
Ne privoljujemo v takšna podtikanja. Mi ves čas govorimo o čisti Ljubezni, takšni, ki ne pozna in ne potrebuje spletnih komentatorjev. Ljubezen boli, to me boli bolj kot tebe, ljubi bližnjega kakor sebe so vedno prve alineje vseh strankarskih programov. Mi zavračamo klišeje, širimo resnico.

Je to, da sodelujete z založbo, nekakšna potrditev, da ste na pravi poti?
Veliko lažje je, kadar so na sestanku vse stranke ob istem času na istem mestu. A to še ne zagotavlja več sestankov.

Imate občutek, da je v današnjem času tehnologije in instantnosti občutno težje pridobiti pozornost ljudi za poslušanje glasbe?
Police hipermarketov so prenasičene, boj za prostor na policah je kljub primerljivosti s kolonoskopijo neizprosen in tako je ta disciplina namenjena le navdušencem, izbrancem z overjenim potrdilom strokovnjaka. In redke so zlate ribice, ki so sposobne zapustiti svoj dom.

Ste našli recept, kako privabiti mlajše generacije poslušalcev?
Vsak je dolžan, da je sebi predan, da ve, kje je in kdaj, da se vpraša, zakaj. Prevzemamo odgovornost za svoja dejanja. Držimo pesti, da bi vsi.