"Iz italijanskih medijev smo izvedeli, da so dobili - državno in evropsko - dovoljenje za zasaditev tisoč hektarjev rebule v ravnini, v pokrajini Veneto. Tam prej nikoli ni rasla rebula!" razlaga Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška brda.

"Za primerjavo: v vseh Brdih rebula zori na 400 hektarjih, in to na terasastih gričih, na zahtevnih legah in v značilni zemlji, na opoki. In primerjajmo naprej: V Venetu jim bo na nezahtevnih legah, na naplavinah, dovoljen hektarski donos pri rebuli več kot 20 ton na hektar … Pri nas je dovoljen največ do deset ton. In tako se bo ponovila znana zgodba: ko nekemu vinu dvigneš ime, tako kot smo v zadnjih letih v gričevnatih Brdih dvignili ime rebuli, se bo drugje zgodila množična proizvodnja vina z istim imenom v ravnini, z nizkimi stroški, z visokimi pridelki, ki bo preplavilo trg."

Briške vinarje – tako zasebnike kot zadružno vinsko klet – je novica o množični saditvi rebule v ravninski Italiji zadela prav na vrhuncu njihovih naporov za geografsko zaščito briške rebule. Zavedajo se, da ne morejo zaščititi sorte, lahko pa s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (PTP) zaščitijo teritorij.

Zato so se združili – Vinska klet Goriška brda, občina Brda in Konzorcij zasebnih vinarjev Brda – in skupaj bijejo boj za najpomembnejšo vinsko sorto v Goriških brdih. Z njo je zasajena četrtina vseh briških vinogradov. Gre za več kot dva milijona trt. In gre za prepoznavno znamko Bricev. "Če bo poceni italijanska rebula preplavila trg, potem bodo naši žulji zaman," opozarja Peršolja.

Ne moreš "alpsko" mleko pridelati v ravnici
Direktor briške vinske kleti slikovito primerja: "Briška rebula ima svežino in harmonijo najprej zaradi teritorija, kjer uspeva. Šele potem prideta na vrsto naše vinogradniško in kletarsko znanje. Prvi pogoj za prepoznavnost naše rebule so torej naši griči. Zdaj pa hočejo Italijani rebulo spravili v ravnico. To je tako, kot da bi "alpsko" mleko pridelali v nižinah. To ne gre!"

Z njim se strinja tudi eden najprepoznavnejših Bricev – Aleš Kristančič iz Movie v Ceglem: "V Italiji, V Venetu, bodo sadili rebulo v nižinskem svetu, na naplavinah. Toda ona zahteva trda tla, zahteva našo briško zemljo, "opoko" imenovano, hoče strmino. In zahteva - poleg zemlje - še izrazito sončno lego. Mora biti na vrhu hriba."

Brici se torej bojijo, da bo z milijoni trt v nižinskem Venetu rebula razvrednotena. Ob tem so res nerazumljiva odstopanja pri dovoljenjih za hektarski donos. V Sloveniji, v Brdih, je povprečno do 7 ton na hektar, najvišja dovoljena meja je deset ton. Italijanska oblast pa vinarjem v Venetu dovoljuje dvakrat višji hektarski donos, tudi do 21 ton na hektar. Torej so stroški pridelave v Italiji lahko za polovico nižji – ob pridelku, ki je za polovico višji.

Toda dejstvo je: Italijanom nihče ne more preprečiti množične saditve vinogradov rebule – če sta Rim in Bruselj že prižgala zeleno luč. Zdaj gre za to, kdo bo hitrejši in učinkovitejši pri zaščiti te sorte. Oziroma – ali bo Bricem uspelo pravočasno zaščititi svoj teritorij za rebulo.

Brici hitijo pri geografski zaščiti
V Brdih zato hitijo pri pripravi vse dokumentacije za zaščito rebule s priznanim tradicionalnim poimenovanjem. Aleš Kristančič – Kristalvin - iz Višnjevika, ki vodi Konzorcij Brda: "Tu ne govorimo o zaščiti sorte, ampak o priznanem tradicionalnem poimenovanju. Našo rebulo moramo na neki način zaščititi – o tem razmišljamo že vse od nesrečne zgodbe s tokajem. Napovedi Italijanov, da bodo trg preplavili z rebulo iz njihove ravnine, pa nas je v to še bolj prisilila." Elaborat za zaščito so Konzorcij Brda, Vinska klet Brda in briška občina zaupali dr. Denisu Rusjanu z Biotehniške fakultete.

"Z rebulo Brda PTP , torej priznanim tradicionalnim poimenovanjem, želimo vzpostaviti trajnejšo navezo med pridelovalci in kupci. Prav kupec bo imel s to zaščito trdno zagotovilo o poreklu in kakovosti," pravijo v Konzorciju Brda. V elaboratu je na 46 straneh dr. Rusjan zapisal vsa potrebna določila glede pridelka rebule v Brdih. Tako hektarski donos ne bo smel presegati 13 ton na hektar, grozdje bo dovoljeno trgati, ko bo doseglo sladkorno stopnjo najmanj 17,5 Brixa, vsebnost skupnih kislin bo smela biti med 5 in 8,5 grama na liter. Trgatev bo lahko le ročna, grozdje bo moralo v predelavo isti dan. In stroga so določila tudi glede fermentacije, alkoholne stopnje, kislin, ekstrakta, organoleptične ocene, polnitve …

Poimenovanje Grand Vin de Brda?
Z oznako PTP – priznano tradicionalno imenovanje – je v Sloveniji zaščitenih sedem vin: teran in izbrani teran, cviček, rdeči in beli bizeljčan, belokranjec ter metliška črnina. Kmalu naj bi se sedmerici pridružila še briška rebula. Predlagatelji zaščite so se dolgo ukvarjali tudi s poimenovanjem. Eden izmed predlogov je "rebula Brda PTP". Resda gre za odmik od klasičnega pri izgovarjavi v tujini – iskali so ime brez šumnikov, ki pa hkrati izpostavlja ime teritorija oziroma pokrajine. Peršolja in Kristančič iz Kristalvina imata še en predlog: "Našo briško rebulo bi lahko zaščitili z imenom Grand Vin de Brda".

Naša briška vina so v vinski kleti tako poimenovali že tam v 60. letih. In že takrat smo bili prepoznavni – prav zaradi našega teritorija, izjemnih in zahtevnih briških gričev. Kristančič glede časovnice še napoveduje: "V Bruslju bodo letos sprejemali merila zaščite, tako da naj bi bila v začetku leta 2017 briška rebula že pod plaščem geografske zaščite."