Isti dan popoldne sem razmišljal, o kateri temi naj pišem za današnji zapis, pa sem se obrnil na svojega 14-letnika in ga vprašal, ali ima on kakšno idejo, o kateri temi bi danes lahko razpravljal. Izstrelil je kot iz topa: "Tati, piši o tem, kako starši svojim otrokom ne kuhajo več, kako jim naročajo dostavo hrane, saj otroci v šoli ne jedo več, in hvala bogu, da so tu babice, ki še kuhajo." Prosil sem ga, naj mi razloži, kaj je s tem mislil, in začel je naštevati stvari, ki jih kot najstnik opaža in ki niso rezultat raziskav ter statistik, ki jim sicer radi zaupamo.

Javno objavljena dognanja o prehranjevanju otrok in mladostnikov so sicer kar skrb vzbujajoča, mislim pa, če prisluhnemo mnenju otrok, jim brez obsojanja pustimo, da izpovedo svoja opažanja, bomo o tej temi izvedeli še kaj več in ugotovili, da so stvari celo precej bolj kritične. Povedal mi je, kako se otroci zmrdujejo nad šolskimi kosili in kako komaj čakajo, da lahko po pouku odhitijo v pekarno po zares "izvrstne" pice, kruh, kebab, burek itd.

Ob poslušanju so mi po glavi drvele misli o tem, kako takšna hrana ni zdrava, saj ni narejena iz kakovostnih sestavin in na pravilen način, da so pred leti zaradi dvomljive kakovosti mesa hoteli zakonsko prepovedati prodajo kebaba, spet drugič so za določen čas zaprli kar nekaj teh novih "hitrih" pekarn zaradi neustrezne moke in da je lastnik ene takšnih, ki je imel v moki miš, novinarjem povedal, da pač nima mačka, ki bi miši polovil.

Kot že omenjeno, mi je sin razkril še eno ogromno težavo, in sicer dostavo hrane na dom. Veliko staršev otrokom hrano enostavno naroči z dostavo in s tem opravi svojo starševsko dolžnost. A s takšnim prehranjevanjem otrokom onemogočamo spoznavanje in razvoj okusov, saj jih navajamo na hrano, polno ojačevalcev, in jih tako odvračamo od spoznavanja raznolikosti. Onemogočimo jim razvoj okusa, saj postanejo imuni na barve in strukturo hrane. Posledično pa (tema za kdaj drugič) lahko postane instant tudi njihov odnos do ljudi in življenja. Nezmožnost sprejemanja različnosti na vseh področjih je tako lahko posledica starševske ležernosti in neodgovornosti.

A ostanimo pri prehranjevanju. Menim, da je otrokom treba predstaviti čar okusov in jim tako širiti obzorje tudi na področju prehranjevanja, saj bodo le tako lahko čim dlje in čim bolj zdravi posamezniki. Naučimo jih čim bolj raznolikega prehranjevanja, naj uživajo v okusih, naj bodo odprtega duha in naj ne bodo babice edina svetla točka v njihovi verigi prehranjevanja. Kajti tudi babice so nekoč bile mame in zagotovo vem, da nas niso hranile z dostavljenimi, že pripravljenimi obroki. Potrudimo se za čim bolj zdrave prehranjevalne navade svojih otrok, da bodo v šoli z veseljem pojedli kosilo, ki je za večino edini kuhan obrok v dnevu.

Prilagam babičin recept za eno res slastno jed, ki bi otrokom zagotovo teknila.

Pa en lep pozdrav!

Recept: SKUTNI ŠTRUKLJI Z BOROVNICAMI
Za testo:
- 1⁄2 kg moke za vlečeno testo
- 3 žlice olja in še malo za mazanje
- ščep soli
- 1 jajce
- 270 ml mlačne vode

Za skutni nadev:
- 400 g skute
- 2 jajci
- 100 ml sladke smetane
- sladkor po okusu
- borovnice
- olje

Za mazanje:
- dobrih 100 g masla

Na roke ali v multipraktiku iz vseh sestavin zamesimo srednje trdo testo, ga na pomokani deski pregnetemo, da se ne lepi, in pustimo počivati v zaprti posodi, namazanega z oljem, približno 20 minut.

Skuto sladkamo, dodamo jajci in sladko smetano.

Na pomokanem prtu testo najprej malo razvaljamo, premažemo z oljem, potem pa z rokami razvlečemo, da nastane vsaj 50 × 100 cm velik pravokotnik. Na tanko ga premažemo s stopljenim maslom, namažemo z nadevom, potresemo z borovnicami in zvijemo.

Štrukelj položimo v namaščen pekač in ga v parni pečici kuhamo 45 minut. Lahko pa ga zavijemo v mokro gazo, potreseno z drobtinami, konca zavežemo in ga v slanem kropu kuhamo pol ure.

In en velik dober tek!