Udarna izjava vinarja Stojana Ščurka, ki je že pred dvema letoma zaokrožila v napovedniku za dolgo pričakovani dokumentarni film Terra Magica, iz neznanega razloga v končni izdelek, ki je v ponedeljek doživel še ljubljansko premiero, ni vključena.

Ščurek pravi, da ne ve, zakaj je tako, da pa za izjavo stoji in da, navsezadnje, "tudi film govori o tem, da imamo najboljša vina".

Terra Magica, zadnji izdelek režiserja, fotografa in snemalca Jureta Breceljnika, je predvsem poklon in slavospev briškim vinarjem skozi pogled nekoga, ki mu vina sicer niso bila domača tema, zato se je filma lotil kot enološki laik - in očitno impresioniran opazovalec, ki je kar dve leti spremljal vinarje in počasi spoznaval njihovo filozofijo in ljubezen do briškega terroirja, "magične zemlje" nekje na pol poti med Alpami in Sredozemljem.

Premiera hkrati kot "in memoriam"
Žal premiere Breceljnik ni dočakal - julija lani je v starosti 42 let nenadoma umrl, za seboj pa pustil partnerko, plezalko Natalijo Gros, njuno komaj nekaj mesecev staro hčerko Elo in - bogat opus, ki se mu je zdaj pridružila še Terra Magica. "Jure je v vse, kar je delal, vlival to svojo neizmerno slo po življenju in energijo. Njegov duh bo živel skozi te filme - tudi čez Terro Magico," je na ljubljanski premieri povedal asistent produkcije Slaviša Majstorović.

To je bila četrta projekcija filma, ki je nastajal od leta 2013 dalje - svetovno premiero je doživel novembra v Brsulju, slovensko na dveh projekcijah decembra v Vili Vipolže v Brdih, zdaj pa je razprodal še ljubljanski Kinodvor. In čustveni naboj ni bil nič manjši, še posebej, ko so pred projekcijo v navzočnosti Grosove, male Ele in Juretovih staršev zavrteli kratki "in memoriam" film Breceljniku v spomin. Film, ki obravnava sproščeno, tudi hedonistično temo (direktor fotografije Rožle Bregar se je pošalil, da jim je bilo med snemanje bistveno, da dobro jedo in pijejo - tudi že ob 10. zjutraj), se je tako začel s cmokom v grlu.

"Ja, zelo težko nam je imeti premiere v luči Juretove smrti, ker smo vsi mislili, da bomo skupaj vriskali na odru, smo se pa jokali. Meni je šlo na jok," priznava tudi Ščurek. "Ampak na film lahko gledamo kot na zahvalo Juretu, ki nas gleda nekje tam gor in, vsaka čast, da je spoznal nekaj več, kar se dogaja v Brdih; spoznal je ljudi, spoznal je dušo ljudi."

Preveč vinarjev za samo en film
V 52 minutah, kolikor traja končna različica filma, tako spoznamo celo armado briških vinarjev, njihovih očetov, od katerih so znanje prevzeli, ter njihovih sinov in hčera, ki bodo nekoč prevzeli vajeti v svoje roke. Tu je velika trojka Aleš Kristančič (Movia) - Marjan Simčič (Simčič) - Stojan Ščurek (Ščurek), Aleks Simčič (Edi Simčič), Marko Skočaj (Dolfo), Radko Pulec (Pulec) in Matjaž Četrtič (Ferdinand), pa tudi zamejski avtoriteti Joško Gravner in Stanko Radikon. Izbor je bil prepuščen Breceljniku, je pa jasno, da je pri takem številu izvrstnih vinarjev, kot jih premorejo Brda, težko v 50 minut vključiti vse.

Nekateri briški vinarji se tako morda čutijo po krivici izvzeti, a, kot pravi Ščurek, je film pač "pogled umetnika, pogled nekoga ki je prišel v Brda, ki je živel z nami dve leti". "To je njegov pogled na Brda in vsak ima svoj pogled. Jaz menim, da je film čudovit, da bo ostal še zanamcem in da se bo vrtel po vsem svetu. Za nas domačine je morda včasih težko sprejemljiv takšen, kot je, ampak ne, ker bi bilo z njim kaj narobe, samo drugačen je, kot se vidimo mi. Je del nas, hkrati pa ni. A mislim, da je velik film," pravi vinar s Plešivega.

Od preprek do vzpona
Terra Magica s pomočjo arhivskih posnetkov, čudovitih krajinskih panoram, utrinkov s trgatev in pogovorov z vinarji sestavlja dober, strjen pregled, kako so se Brda iz vinske pokrajine z večstoletno tradicijo razvijala z vsemi zgodovinskimi preprekami, ki so ji prišle pod noge. Najprej druga svetovna vojna, po kateri je bil naravni terroir, naravna vinorodna pokrajina razdeljena na Brda/Collio, posledice česar z zakostonelo birokracijo čutijo Brici še danes, nato pa še Jugoslavija, v kateri je pridelava vina temeljila na zadružnem sistemu, kjer je bilo edino merilo kvantiteta, brez posluha za tradicijo.

In medtem ko je Italija doživljala na svoji strani razmah, so Brici lahko le frustrirajoče opazovali razvoj čez mejo. V mladih, rojenih v 60. letih, je tako čedalje bolj tlela želja po drugačnem, bolj osebnem pristopu in v 80. letih je peščica fantov postavila na noge vlak "vino Slovenija", kot se izrazi eden od vinarjev v filmu. "Niso gledali na to s stališča biznisa, ampak prijateljstva," slišimo.

Jasno, v četrt stoletja so se stvari kar korenito spremenile, in če so pri tistih prvih poskusih avtorskih vin tujci še spraševali, ali v Sloveniji sploh raste vino, je vrhunsko slovensko vino danes stalnica najboljših restavracij od New Yorka do Köbenhavna. "Ko sem prišel prvič na vinski sejem Vinitaly, nisem imel niti stojnice - na lastno pest sem prišel s hladilno torbo z vini in si izprosil del mize pri kakšnem italijanskem vinarju. Danes imam na Vinitaly kar dva prostora," slišimo Marjana Simčiča, katerega desertno vino Leonardo (2009) je ravno pred dvema tednoma sloviti britanski vinski strokovnjak Steven Spurrier razglasil za eno od petih najboljših vin sveta, kar jih je poskusil lani.

Kaj bi lahko Brda storila za Slovenijo?
Velike uspehe žanje tudi Movia, ki ga je ameriška revija Wine & Spirits pred meseci skupaj s prav tako briškim Kabajem uvrstila na svoj seznam 100 najboljših vinskih kleti, Kristančič pa je s svojim "šovmanskim" nastopom tako ali tako rojen za prodajo vin Američanom. Terra Magica vinarje spremlja tudi v ZDA, vključi pa tudi strokovne ocene ameriških, francoskih in britanskih "masterjev" vina, ki Slovenijo primerjajo z majhno nogometno ekipo, ki mora igrati proti zvenečim, velikim imenom, a jih nemalokrat lahko tudi užene.

So uspehi posameznih vinarjev v tujini in medsebojna konkurenčnost kaj načeli tisto prijateljstvo, iz katerega so se Brda razvila? Ščurek diplomatsko odgovarja, da razvoj, globalizacija in pravila trga delajo svoje, da pa na kolege gleda kot na zdravo konkurenco. "Navsezadnje tudi pri promociji tega filma sodelujemo skupaj!"

Glede na odmevnost briških vinarjev v svetu in glede na to, da so bila Brda nedavno izbrana za evropsko destinacijo odličnosti v Sloveniji (EDEN), je na mestu vprašanje, koliko država izkorišča vse te uspehe za promocijo Slovenije na sploh? Odgovor je bil pričakovan. "Mislim, da država samo vleče iz tega. Nas potiska nekam v kot," meni Ščurek.

"Država bi morala začutiti Brda in njihov potencial. Upam, da bo nekoč spoznala, da so naša specifična vina in vinorodne pokrajine najboljša promocija Slovenije in tudi ena od špic Slovenije, nekaj, kar lahko ponese Slovenijo v svetovni vrh. Ravno ta naša majhnost je lahko uspešnica. Imeti na tako majhnem območju, kot je Slovenija, vse to, od morja do hribov, od takih vinogradniških leg in takih vin, to je res naš ponos. Ampak država, ti uradniki, morajo to spoznati in začeti tudi oni, preko svojih vez, to promovirati."

Naslednja projekcija Terre Magice je zaradi velikega zanimanja napovedana za 1. februar, vstopnice pa so že skoraj pošle.
Kaja Sajovic