Prav Carla, četrta po vrsti od sester Fendi, je bila javni obraz podjetja, najbolj znanega po liniji barvitih "štručkastih" torbic, za katere je treba odšteti po več tisoč evrov, navdahnile pa so tudi nešteto ponaredkov. Medtem ko so se ostali člani družine posvečali ustvarjanju izdelkov, je Carla prevzela vajeti promocije znamke, katere logotip, "kvadratek" iz dveh F-jev (eden od njiju je obrnjen navzdol in v napačno smer), je postal simbol luksuza, podobno kot Chanelova C-ja.

Leta 2001 je znamko Fendi prevzel luksuzni konglomerat LVMH, kupčija naj bi bila "težka" več sto milijonov dolarjev, o čemer pred skoraj stoletjem v mali rimski usnjarski delavnici ob Piazzi Venezia, ki jo je leta 1918 odprla mati sester Fendi Adele Casagrande, gotovo ni niti sanjala. Leta 1925 se je poročila z Eduardom Fendijem, v bližini delavnice sta odprla majhen butik in nad trgovinico tudi živela. Med letoma 1931 in 1940 se jima je rodilo pet hčera, poleg Carle Paola, Anna, Franca in Alda, ki so se v otroških letih igrale med ostanki usnja na tleh trgovinice in spale med torbicami. Kot je nekoč za WWD povedala Carla Fendi, so bili prav modni dodatki njihove prve igrače.

Sestre so podjetje v 60. preselile na ekskluzivni naslov v bližini Španskih stopnic, kasneje pa nabor izdelkov pod znamko Fendi razširile na oblačila, čevlje, dišave, izdelke za dom in otroška oblačila. Velika prelomnica je bil trenutek, ko je del kreativne plati prevzel sloviti Karl Lagerfeld, ki sooblikuje oblačila, krznene izdelke in dodatke - prav zaradi uporabe krzna se je podjetje pogosto znašlo pod plazom kritik aktivistov za pravice živali.

V kasnejših letih je Carla Fendi postala ugledna mecenka umetnosti, še posebej naklonjena je bila domačemu mestu Rimu in njegovi kulturi, njena ustanova je, denimo, financirala obnovo slovitega vodnjaka Trevi. Bila je tudi glavna sponzorica umetniškega festivala Two Words in umbrijskega mesta Spoleto.