avstro-ogrskega imperija mešajo s strogimi linijami temačnih socialističnih zgradb. Novo razsežnost madžarski prestolnici vnašajo "ruševinski pubi".

Zgodba t. i. "ruševinskih pubov" (rom kocsma) v stari budimpeški Judovski sedmi četrti se je začela leta 2001, ko se je skupini mladih, žejnih poceni pijače, rodila ideja o večnamenskih lokalih, kjer bi se družili mladi in stari, turisti in domačini, po možnosti pod milim nebom, ob vrčku poceni piva in zelo solidnih prigrizkih.

Prvi tak "kert" je bil Szimpla Kert na Kazinczy utca 14, ki je iz underground lokala naglo prerasel v obvezno točko na vsakem turističnem itinerarju, s tem pa izgubil dobršno mero alternativnosti, a vseeno ohranja čar.

Szimpla Kert, ki se sicer brezsramno spogleduje s podobnimi berlinskimi lokali, najbolje opišemo kot budimpeško različico Metelkove, a manj razdrobljeno, s precej bolj raznoliko klientelo in bolj izpopolnjeno izvedbo, kjer večina obiskovalcev vseeno niso tisti, ki se tja napotijo, "ko je vse drugo že zaprto".
Tako v velikem vrtu v sredini lupin nekdaj verjetno veličastnih staromeščanskih stavb na z bolšjakov z vseh strani znošenih stolov, klopic in celo starega trabanta poseda pisana družba priletnih britanskih turistov s križarjenja, lokalnih pijančkov, Američank na dekliščini, francoskih vinskih strokovnjakov in starih zakoncev. Verjetno tudi posledica tega, da je Lonely Planet Szimpla Kert postavil na tretje mesto najboljših barov na svetu.

Od vinske pokušnje do predstav
Pod lestenci, lampijončki, disko kroglami, božičnimi lučkami in visečimi mrežami pijejo veliko pivo za manj kot dva evra (imajo celo točeno temno laško), konkretne koktajle in madžarski jagodni vinski izbor v pravih, steklenih (!) kozarcih za vino, kjer vam sommelier obljublja "najboljšo vinsko pokušnjo na svetu".
Dobro, morda furmint, somlo in druge madžarske avtohtone sorte po mnenju nekaterih vinskih strokovnjakov vseeno še ne prekosijo najboljših slovenskih vin, a Madžarska se nedvomno vzpenja - tako z vinsko kot tudi s kulinarično ponudbo. V eni od vrhnjih prostorov Szimple tako do 2. ure ponoči strežejo pivniške specialitete, ki same po sebi niso nič posebnega, a ni primerjave z ljubljanskimi bureki in kebabi.
Tako se na jedilniku menze, ozaljšane s konceptualno umetnostjo, starimi lučmi in ne najbolj vrhunskimi oljnimi akti znajde, denimo, priljubljena madžarska krema iz jajčevcev, za golaževo juho obljubljajo govedino angus (če je to res ali ne, ob 2.00 ponoči ni več najpomebneje, plus dobijo že zato, ker poznajo govedo angus), odlični pa so tudi njihovi burgerji, sicer morda najpogostejša jed v budimpeških kertih.

Kot gobe po dežju
Szimpla je orala ledino, po njej so ruševinski pubi rasli kot gobe po dežju v zapuščenih stanovanjskih stavbah, zaprtih tovarnah in odsluženih nakupovalnih centrih, kot je, recimo, postindustrijski Corvin tető na vrhu veleblagovnice s teraso, s katere se vam ponuja eden boljših razgledov na mesto.

Pivnicam in menzam so dodajali garažne razprodaje, sejme rabljenih oblačil, filmske projekcije, gledališke predstave, razstave, koncerte in takšne ali drugačne tržnice.

Pravil ni, edino vodilo sta domišljija in izvirnost (kar pripelje do precej psihedeličnih interjerjev), tako da ima danes vsak ruševinski pub popolnoma svoj značaj, posebnosti in inovativne "dekorativne elemente" - na eno steno so tako nabili kolo, ovešeno z božičnimi lučkami, na drugo zrcalo z izstopajočimi ženskimi prsmi, spet v tretjem kotu stoji igralni avtomat na temo Sopranovih, sredi majavega stopnišča pa v vas zre gromozanska božja podoba.

Preporod Budimpešte
Budimpešta je s prelomom stoletja počasi postajala živahna, žurerska prestolnica Evrope, kjer je izvirnih, konceptualnih lokalov na eni ulici več kot v celi Ljubljani. Nekateri ruševinski pubi so odprti samo poleti, spet drugi, z več prostorov pod streho, so odprti vse leto. Nekateri ostajajo na istem mestu, spet drugi se selijo kot nekakšni "pop-up" klubi.
Pri vsem tem pa njihovi lastniki poudarjajo, da ne gre za nekakšna ekscesna žurerska središča, ampak predvsem za shajališča ljudi, kjer imajo mladi in stari lahko popolnoma sproščen pogovor ob pijači ali dveh, hkrati pa se že v sosednjem prostoru lahko razmetavate ob nastopu kake mlade madžarske alternativne skupine.

In če "kerti" niso za vas, vas že za vogalom čaka vse od konvencionalnejšega "Meter bara", kjer strežejo izvirne koktajle (gin in babičina marmelada, vodka, mango in čili ...) na meter, do židovskih bistrojev in madžarskih menz z golažem in gosjimi jetri. Budimpešta nedvomno je nova vroča evropska destinacija.

Nekaj izbranih ruševinskih pubov:

Corvintető: ruševinski pub z najboljšim razgledom. Pub/klub je na vrhu veleblagovnico, da je vse skupaj še bolj nadrealistično, pa poskrbi orjaški Sparov znak na terasi.

Dürer Kert: ima vse od ročnega nogometa in namiznega tenisa do koncertov, okusne hrane in poceni pijače. Postavljen v poslopje nekdanje filozofske fakultete.

Fogas ház: Pivnica in kulturni prostor hkrati, kjer lahko srečujete sodobne umetnike.

Grandio: Ruševinski pub z notranjim dvoriščem in hostlom v zgornjih nadstropjih.

Instant: Eden najmlajših ruševinskih pubov, kjer se le nekaj minut od butikov ulice Andrassy lahko izgubljate po labirintu 23 sob zapuščene stanovanjske hiše, kamor je umeščen. V eni sobi vas pričakajo orjaške leteče živali, v drugi pa pohištvo, pritrjeno na strop.

Kuplung: pub v nekdanji garaži in popravljalnici avtomobilov, ki še vedno ohranja temu primeren videz. Plus pisani lampijončki, bogat kulturni program in popečeni kruhki.
Szimpla Kert: najstarejši ruševinski pub v Budimpešti. Obisk obvezen kateri koli večer. Tu lahko zgolj spijete pivo v starem trabantu, obiščete bolšji trg ali tržnico ali pa si na velikem platnu ogledate filmsko projekcijo. Med prigrizki velja izpostaviti golaževo juho z angus govedino.

Kertem: razpoloženje socialistične pivnice iz 80. let.

Racskert: Eden novejših budimpeških ruševinskih pubov, umeščen na prazno parkirišče. Za razsvetljavo so uporabljene vodne cisterne, reciklirane kot luči, lakoto pa poteši kombi z burgerji in bošnjaškimi specialitetami, za katere je poskrbel lastnik, bosanski Srb.

Ellato Kert: pridih Mehike z živopisanimi mizami in jedilnikom, ki ga sestavljajo tortilje in tacosi.