Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V pripravah na prečkanje Grenlandije sem se najbolj veselil obiska postaje DYE 2. Gre za eno od sedmih radarskih postaj, ki so jih Američani na tem širšem območju postavili v času hladne vojne.
Strah me je bilo le, da bi se zdravstvene težave stopnjevale, saj take zadeve navadno terjajo evakuacijo, je po vrnitvi z odprave čez Grenlandijo priznal Robert Ferlič. Z izjemo končne evakuacije niso naleteli na nič nepričakovanega, je še dodal.
40 kilometrov pred ciljem se je zapletlo. Zelo hladen maj je imel za posledico za ta čas neobičajen veter, imenovan piteraq, ki je vsem odpravam, ki smo bile ta čas na grenlandskem ledeniku, prekrižal načrte. A pojdimo po vrsti.
Po nekaj dneh čudovitega vremena – bilo je sončno, a zelo, zelo mrzlo – smo dosegli vrh ledenika. Da smo na vrhu, smo vedeli le po GPS-koordinatah, sicer je tu vse videti ravno. Zdaj se počasi (ampak res počasi!) spuščamo, čeprav tega ne občutimo.
V dneh po evakuaciji je šlo vse skoraj gladko. Smučali smo po soncu, brez kakšnega oblačka. Premagali smo po 20, 21 kilometrov na dan in tako uspešno dosegli prvi veliki mejnik, postajo DYE 2.
Po dveh dneh hoje smo prispeli do ledenika in zamenjali dereze za smuči. Pravo olajšanje je bilo smučati po snegu tik ob ogromni vodni luknji, imenovani "moulin", pred prehodom v neskončno belino. A vse žal ni šlo po načrtih.
Po zaključenem pakiranju smo se s štirikolesniki pripeljali po kamniti cesti do roba ledenika, kjer je za turiste končna točka, za nas pa začetna.
Pa se je začelo. Vzleteli smo iz sončnega in neobičajno toplega Københavna, kjer je bilo ob 9. uri že 15 stopinj, in čez štiri ure in pol pristali v Kangerlussuaqu, ki je imelo nenavadno nizko temperaturo za to obdobje, –6 st. Celzija.
V pripravah na prečenje grenlandskega ledenika je Robert Ferlič vrsto dni preživel v gozdu, kjer je vlekel avtomobilske gume. "To je najboljši trening," je jasen, priznava pa, da je marsikdo ob pogledu nanj dvignil obrvi, po pojasnilu pa mu zaželel srečo.
Grenlandija, največji otok na svetu, ki ni celina, že od nekdaj buri domišljijo ljudi. Večji del avtonomne države, ki je del Kraljevine Danske, prekriva led, vendar se ta v zadnjem obdobju krči z največjo hitrostjo v zadnjih 12.000 letih.
Dolgoletna želja je bila, da bi raziskoval polarne kraje, podvig pa bom izkoristil tudi za nabiranje vzorcev snega in ledu v znanstvene namene, pravi Robert Ferlič, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, ki se maja odpravlja na prav posebno avanturo.
Oceani, ki so vase shranili daleč največ presežne toplote, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa ne napoveduje prav ničesar dobrega.
Znanstveniki so ocenili, da je grenlandski ledeni pokrov v štirih desetletjih zaradi izginjanja ledenikov izgubil 5091 kvadratnih kilometrov površine. Nova raziskava kaže, da bo imelo tajanje ledenikov velik vpliv na morski tok, ki Evropi prinaša toploto.
"Ko sem videl, da so moji popotniški blogi popestrili ponedeljkovo jutro res velikemu številu ljudi, se mi je nekako porodila ideja, da bi te zapise združil v knjigo. Pa tudi, eno je splet, drugi pa je tiskan medij," ob izidu knjige razlaga Jan Konečnik.
Avstralija je ob izbruhu pandemije – tako kot druge države – sprejela stroga pravila za omejevanje življenja, ki so jih kar kmalu precej sprostili, a meja med zveznimi državami še vedno ni mogoče kar tako prehajati, pojasnjuje Zala Bojović.
Tako kot po Evropi je tudi v Avstraliji čedalje manj omejitev zaradi koronavirusa, vseeno pa jih še nekaj ostaja. Regionalne meje ostajajo zaprte, a so regije, kjer je mogoče potovati, združili in tako prostor za možnosti potovanja povečali.
Tale korona pa mi je res povzročila preglavice. Prekrižala mi je vse načrte, ki sem jih imela za najino potovanje in najino prihodnost. Hecno, da še pred nekaj meseci nismo niti pomislili na to, da stvar, ki je očem nevidna, lahko povzroči takšno stanje.
Medtem ko še kar nisva rešila situacije glede podaljšanja vizuma v Avstraliji in je najino nadaljnje potovanje postavljeno pod velik vprašaj, sem zadnje dneve razmišljala o vzgibu in o pripravah na najino potovanje okoli sveta po Alminih stopinjah.
Zjutraj se zbudim in najprej sežem po telefonu na nočni omarici, da bi lahko še v napol spečem stanju pregledala novice dneva. Ko končno zatipam svoj telefon, se spomnim, da sem se prejšnji dan odločila, da bom opustila to rutino.
Koronavirus in vse posledice, ki prihajajo zaradi njegovega izbruha, so zadeli Avstralijo. Zvezne države se sicer v drugačnem ritmu odzivajo na izbruh in širitev, ampak sprejemajo podobne ukrepe po vsej državi.
Neveljaven email naslov
