V okviru drugega tekmovanja v nošenju žena na Madžarskem je okoli 40 madžarskih mož pograbilo svoje partnerice in si jih oprtalo na hrbet ter se podalo čez težek, neraven teren. "Zaradi pandemije covida-19 smo ravnokar prišli iz težkega obdobja, moramo iti ven in se zabavati na svežem zraku," je dejal Gergely Guraly, organizator tekme.

Priprave na drugo dirko so se začele že januarja, privabila pa je bistveno več sodelujočih kot lani – na prejšnjem tekmovanju, ki je potekalo lanskega oktobra, je tekmovalo le dvanajst parov. Po besedah Davida Viczine, takratnega organizatorja tekme, je dolžina skandinavske dirke malce krajša, kanadska daljša, razdalja madžarske pa je nekje vmes. Prav tako pri madžarski različici ni pravil, ki določajo, kje mora biti ženina glava – tekmovalec ima pri izbiri položaja proste roke.

Tradicija dogodka, katerega korenine naj bi segale v čas Vikingov, se je v modernih časih uveljavila predvsem na Finskem, kjer poteka že od 90. let, po dirkah v Estoniji pa se imenuje tudi poseben estonski način prenašanja žena. Ta ni klasično nošnja "na štuporamo" – žena je pri estonskem slogu obrnjena na glavo, njene noge pa so čez moževa ramena.