Severni sij nastane kot posledica sončevih geomagnetnih neviht, ko električno nabiti delci magnetosfere, v glavnem so to elektroni, lahko tudi protoni (Sončev veter) in nekateri težki ioni (kisik in dušik), pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in tam reagirajo ter posledično zasvetijo, so pojasnili na Facebooku na strani Neurje.si.

Barve so odvisne od elementov, ki so prisotni v atmosferi. Šibki severni siji so navadno bele barve, močnejši pa so lahko rumenozelene in rdeče barve. Na severnem polu, kjer je veliko dušika, se sij obarva v zelenomodro, tam, kjer je več kisika, pa v toplejše odtenke.

Astronomi so že v petek zaznali močen sončev izbruh, zato so nekateri strokovnjaki napovedali, da bo mogoče tudi v naših krajih videti ta pojav, ki se je v zadnjih tednih pojavil tudi nad Veliko Britanijo, ZDA in Nemčijo. Najlepše viden je običajno jeseni in spomladi, pogostost tega pojava v srednji Evropi pa je odvisna od dejavnosti Sonca. V ameriški vesoljski agenciji Nasa so že pred časom napovedali, da bodo letos vidni najmočnejši polarni siji v zadnjih 50 letih.

Geolog in raziskovalec na Geološkem zavodu Slovenije ter ljubiteljski astronom Jure Atanackov je na družbenem omrežju X ob fotografijah, posnetih v okolici Trebnjega, celo zapisal, da je bil to "najboljši severni sij v 20 letih".

O čudovitem prizoru so poročali tudi z Bleda, Šentjurja pri Celju, Boštanja in okolice Ljubljane. Pravilo je, da so najboljši kraji za opazovanje severnega sija neosvetljeni oziroma temni kraji, pojav pa je poleg tega najbolje viden takrat, ko je nebo jasno.

Severni sij ali aurora borealis je verjetno poimenoval francoski astronom Pierre Gassendi leta 1621 po rimski boginji jutranje zarje Avrori. Že veliko pred njim sta ga opisala tudi Aristotel in Plinij Starejši. Na južni polobli je opazen enak pojav, britanski raziskovalec James Cook ga je opazoval na južnem Indijskem oceanu in ga leta 1773 imenoval aurora australis.