Mednarodni dan kave so najverjetneje prvič praznovali na Japonskem leta 1983, uradno pa ga je mednarodna organizacija pridelovalcev kave ICO razglasila leta 2015. Dan je posvečen večanju zavedanja o pomenu etično pridelane kave in zaznamovanju trdega dela delavcev v svetovni kavni industriji.

To je v zadnjih letih hudo prizadela epidemija, ki je vplivala tako na povpraševanje po kavi kot neposredno onemogočila njeno proizvodnjo. V ICO se najbolj bojijo upada števila mladih pridelovalcev kave, ki vedno bolj bežijo v druge industrijske panoge.

Po njihovih besedah v panogi izginja model tradicionalnega družinskega podjetja, kar bi lahko močno spremenilo industrijo kave. Zato tudi z mednarodnim dnevom kave želijo opozoriti na pomen zdrave pridelovalne verige, sploh v industriji, ki so jo v preteklosti pestile zlorabe delavskih in otrokovih pravic.

Cene kave so sicer po treh letih nizkih cen začele okrevati in rastejo deseti mesec zapored. Kot kaže kazalnik, ki ga izračunava ICO, so se avgusta cene na mesečni ravni zvišale za 5,2 odstotka, v primerjavi z oktobrom 2020, ko se je začelo novo kavno leto, pa so bile višje za 51,3 odstotka.

Po podatkih ICO-ja naj bi pridelovalke kave letos pridelale 169,6 milijona 60-kilogramskih vreč kave, kar je 0,4 odstotka več kot lani. Medtem naj bi se poraba povečala za 1,9 odstotka, na 167,01 milijona vreč, kar je še vedno 0,3 odstotka manj kot pred izbruhom pandemije.

Na svetu je 25 milijonov pridelovalcev kave, posel s kavo pa je ocenjen na 200 milijard dolarjev. Kava med vsemi vrstami blaga, s katerimi se trguje, zaseda drugo mesto, takoj za surovo nafto. Največ kave spijejo Skandinavci – povprečen Finec na leto spije 12 kilogramov kave, Šved 10 kilogramov, Islandec in Danec pa po devet kilogramov kave, so navedli v eni od vodilnih svetovnih pražarn kave, dunajskem Juliusu Meinlu.

Povprečen Slovenec medtem spije šest kilogramov kave na leto, doma pa največkrat skuha turško kavo in kavo v kafetjeri. Medtem v kavarnah, ki jih je v Sloveniji približno 4000, najraje pijemo kavo z mlekom na osnovi ekspressa.

Če je prebivalec Slovenije leta 1991 s povprečno plačo lahko kupil 36 kilogramov kave, jo je leta 2020 s povprečno plačo lahko kupil 134 kilogramov, so za STA še sporočili iz podjetja Julius Meinl.