Prvo jakno je sešila iz treh dežnikov. Foto: Zajem zaslona
Prvo jakno je sešila iz treh dežnikov. Foto: Zajem zaslona

Mlada Miljčanka, ki na Portugalskem študira trajnostni razvoj okolja, svoje življenje pa želi živeti brez odpadkov, se je odločila, da uničenim dežnikom da novo priložnost. Ti so namreč sestavljeni iz različnih materialov, običajno pa končajo v zabojnikih z mešanimi odpadki, okoljsko ozaveščena študentka Anna Masiello pa je v prepričanju, da jim lahko vlije novo življenje, zlomljene dežnike začela zbirati.

S prijateljico sta razvili družbeno odgovorni projekt – mrežo zbirnih točk za reciklažo odrabljenih dežnikov in modno znamko edinstvenih dežnih plaščev in klobučkov R-Coat. Pred kratkim sta 33 zbirnim mestom na Portugalskem dodali še dve v Trstu, zbrali pa so že več kot 1300 dežnikov. "Lepo je, ko vidiš, da ljudem ni vseeno, da želijo zmanjšati obseg odpadkov in svoj vpliv na okolje," je priznala Masiello in poudarila, da vsi potrebujejo zgolj prave storitve.

Iz odpadnega materiala načrtuje tudi izdelavo torb in denarnic

"Prvo jakno sem sešila iz treh dežnikov. Imela je veliko pomanjkljivosti, a bila je dovolj dobra, da mi je na Instagramu uspelo pritegniti široko podporo ljudi," je še povedala nadobudna študentka in dodala, da je sicer en dežni plašč sestavljen iz vsaj petih dežnikov. Po njenem mnenju je najbolj zabavni del iskanje barvnih kombinacij, bistveno več časa pa naj bi zahtevalo pranje, likanje in krojenje. Po vsej Evropi, pa tudi čez lužo, sta sicer prodali vse, kar sta s pomočjo petih šivilj naredili.

Kljub recikliranemu materialu so njeni izdelki razmeroma dragi. "Zavedati se moramo, da če za izdelek ne plačamo pravične cene, mora razliko plačati kdo drug," je pojasnila Masiello in dodala, da so to večinoma delavci v državah v razvoju, kjer ni delovnopravnih predpisov in pravičnega plačila za delo, ali pa okolje, ki ga uporaba cenenih materialov zelo obremenjuje.

Poleg dežnih plaščev in klobučkov načrtuje tudi izdelavo torb in denarnic, v sodelovanju z italijanskimi oblikovalci pa je že prejela sredstva za razvoj nakita iz kovinskih delov odpisanih dežnikov.

Kam z dežnikom, ko nam ga zlomi veter?