Uslužbenci laboratorija v provinci Sanliurfa s pomočjo pincete in prijemalke vzamejo škorpijona iz škatle in čakajo, da iztisne drobceno kapljico strupa iz svojega strupnika v posodo. Strup nato zamrznejo in zdrobijo v prah.

En škorpijon pridela okoli 2 miligrama strupa, laboratoriju pa uspe proizvesti okoli 2 grama strupa dnevno, je povedal lastnik škorpijonske farme Metin Orenler.

Orenlerjeva farma, ki se je odprla leta 2020, ima zdaj okoli 20.000 škorpijonov vrste Androctonus Turkiyensis.

"Pri nas škorpijone gojimo in jih tudi molzemo," je povedal Orenler. "Strup, ki ga izmolzemo, zamrznemo, nato pa ga zdrobimo v prah in prodamo v Evropo."

Strup, ki ga izvažajo v Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Švico, uporabljajo v proizvodnji kozmetike, protibolečinskih tablet in antibiotikov.

En liter škorpijonskega strupa je vreden vrtoglavih 10 milijonov dolarjev, kar ga dela za najdražjo tekočino na svetu.

Turčija sicer ni edina država na svetu, kjer izkoriščajo dobičkonosni posel molzenja škorpijonov. O koristih posameznih komponent sicer smrtonosnega strupa so pisale številne znanstvene revije.

Klorotoksini so denimo popolne velikosti, da se povežejo z določenimi rakavimi celicami v možganih in hrbtenjači, kar pomaga prepoznavati velikost in lokacijo tumorjev. Raziskovalci strup škorpijonov uporabljajo tudi za izkoreninjenje malarije v komarjih, navaja Insider. Kaliotoksin vbrizgavajo podganam za boj proti obolenju kosti, znanstveniki pa upajo, da bi zadeva lahko delovala tudi na ljudeh.