Zdravniki družinske medicine so sredi januarja namreč začeli protestno napotovati bolnike na dodatne specialistične preglede. To bodo nadaljevali kljub danajšnjemu sestanku na ministrstvu za zdravje, saj vpleteni niso bistveno zbližali stališč glede izvajanja lanskega dogovora o delu družinskih zdravnikov.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je novembra ob robu zdravniške stavke s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igorjem Muževičem podpisala dogovor o realizaciji njihovih ločenih zahtev, ki se nanašajo na vsebino in pogoje dela zdravnikov družinske medicine.

S tem so se izognili stavkovnim aktivnostim sindikata v protest zaradi neurejenih razmer za delo in preobremenitev. Dogovor se, kot so takrat pojasnili, nanaša na administrativne razbremenitve dela družinskih zdravnikov, naloge zdravnikov v sistemu e-napotnic, spremembo ureditve zunajsodnega reševanja sporov, ureditvi izvajanja mrliškopregledne službe, spodbujanju hišnih obiskov in paliativne oskrbe bolnikov.

V Praktikumu ocenjujejo, da ministrstvo za zdravje omenjeni dogovor krši, zato so 12. januarja začeli protestno dodatno napotovati bolnike na specialistične preglede na sekundarni ravni.

Napovedali so, da bodo to storili
Kot je pojasnil Muževič, so o nameravanem povečanju števila napotitev k specialistom ministrstvo za zdravje obvestili že 27. decembra, obrnili so se še na predsednika vlade Mira Cerarja in poslanske skupine, a odgovorov, kot pravi, še niso dobili.

Danes so se sestali s predstavniki ministrstva. Po Muževičevih navedbah je ministrstvo pripravljeno popustiti le pri obveznostih zdravnikov v sistemu e-naročanja, bistvenega zbližanja stališč glede ureditve razmer pa ni bilo.

"Naša zahteva je, da bi bilo osnovno zdravstvo bolj solidarno in dostopnejše kot v državah zahodne in severne Evrope, a ni videti, da bi bila sedanja koalicija in ministrstvo pripravljena prisluhniti našim priporočilom. Razlikujemo se v temeljnih konceptih glede tega, kakšne so omejitve za zdravnika oz. pod kakšnimi pogoji lahko opravlja svoje delo," je pojasnil Muževič.

Zagotavljajo, da ne gre za nekritične napotitve
Zaskrbljenost nad pozivom vodstva sindikata Praktikum, naj družinski zdravniki čim več napotujejo na sekundarno raven, četudi to ni potrebno, pa je ob obisku v Ankaranu izrazila ministrica Kolar Celarčeva. Po njenem mnenju bi se morali v Praktikumu vprašati, kaj to pomeni za bolnike.

Muževič meni, da ni nobene skrbi, da bi bil kateri bolnik nekritično napoten naprej. Gre za izvajanje ukrepa oz. pritiska na ministrstvo, ne da bi bili bolniki kakor koli oškodovani, je pripomnil. To se jim je zdel primeren ukrep, ki so ga bolniki po njegovih navedbah dobro sprejeli.

Pogostejše pisanje napotnic bodo v sindikatu nadaljevali, dokler država ne pristopi k reformi osnovnega zdravstva po vzoru katere od razvitih držav, kot sta Kanada ali Danska, ki imata izrazito bolje urejeno osnovno zdravstvo, je še ponovil.

Ministrstvo: Nestrokovno, nekolegialno in neetično ravnanje
Napotovanje bolnikov na sekundarno raven brez izkazane medicinske indikacije je z vidika zdravnika napotovalca nestrokovno, do zdravnikov na sekundarni ravni nekolegialno, v odnosu do bolnikov pa neetično, so v svojem odzivu sporočili z ministrstva.

Tovrstno napotovanje je po njihovem opozorilu tudi v nasprotju z veljavno zdravstveno zakonodajo, ki že zdaj določa, da lahko osebni zdravnik svoja pooblastila z napotnico prenaša na napotnega zdravnika zaradi konzultacije, zahtevne diagnostike ali zdravljenja. Napotnico izda po tem, ko je opravil vse utemeljene laboratorijske, rentgenske in druge diagnostične preiskave, opredeljene za primarno raven.

Osebni zdravnik mora napotnega zdravnika tudi seznaniti z zdravstvenim stanjem bolnika, z izvidi že opravljenih pregledov in z vsemi zdravili, ki jih bolnik prejema. Na napotnici mora označiti, katera pooblastila prenaša in za kakšno dobo. V skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko napotni zdravnik odkloni sprejem pooblastila osebnega zdravnika, če niso predhodno opravljene storitve, ki bi jih lahko zagotovil osebni zdravnik na primarni ravni, oziroma če narava bolezni ne zahteva obravnave na sekundarni ravni.

Stroka nad njihovo potezo ni preveč navdušena
Način protesta družinskih zdravnikov so na novinarsko vprašanje komentirali tudi na novinarski konferenci Slovenskega zdravniškega društva (SZD). Predstojnik katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti Pavel Poredoš je dejal, da razume stisko družinskih zdravnikov, vendar način ni pravi.

"Vsi smo pravzaprav na istem čolnu. Če se prenesejo obveznosti s primarne na sekundarno in terciarno raven, kjer tudi škripa, kjer je prav tako pomanjkanje kadrov, nismo naredili nič v smislu pomoči bolniku," je dejal Poredoš, do nedavnega dolgoletni predsednik društva. Pri tem je poudaril, da le tesno sodelovanje med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva lahko prinese učinkovito in kakovostno zdravstvo.

Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar se je s Poredošem strinjal, da če je takšna odločitev družinskih zdravnikov, to za nikogar ni dobro. Kot je dejal, v celjski bolnišnici za zdaj nimajo podatkov, da bi se število napotitev povečalo. So pa že pristopili k sodelovanju, organizirajo skupne sestanke in družinske zdravnike enkrat ali dvakrat mesečno povabijo v bolnišnico, kjer predavajo specialisti različnih strok. "Poskušamo usklajevati napotitve, kaj naj kdo naredi, na kakšen način, kaj spada na katero stopnjo nujnosti," je pojasnil Vindišar.

Poredoš je ob tem omenil prakso v nekaterih državah, kot sta Italija in Nemčija, kjer družinski zdravnik "sledi bolniku v bolnišnico in hodi na pogovore k lečečemu specialistu", komunikacija med njima pa poteka praktično vsakodnevno. A kot je ugotavljal predsednik strokovnega sveta za kirurgijo SZD-ja Vladimir Senekovič, je ob obstoječem številu družinskih zdravnikov, ki je precej manjše kot v omenjenih državah, to nemogoče.

"Na prvem mestu bolnik, ne več sistem"
V sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktikum so se na navedbe ministrstva odzvali z besedami, da je res, da bi bilo napotovanje bolnikov na sekundarno raven brez izkazane medicinske indikacije nestrokovno in tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo. "Zdravniki družinske medicine zato napotujemo skladno s strokovnimi priporočili, zgolj ko je to utemeljeno, in ko ocenimo, da bi na ta način bolniki imeli od napotitve več koristi. Poleg tega s tem pridobimo čas za pogovor z bolnikom in za ugotavljanje zdravstvenih težav, ki bi jih sicer zaradi hitenja spregledali. Na ta način bistveno bolj spoštujemo Zakon o pacientovih pravicah, ki so ga napisali na ministrstvu. Tudi bolniki so ukrepe dobro sprejeli. Gre za strokovni ukrep, ki zdravnikom družinske medicine priporoča, da na prvo mesto postavijo bolnika in ne več sistema, ki se s pomočjo vsakokratne vlade zgolj slabša," je v odzivu zapisal sindikat.

Ukrep po besedah sindikata prav tako ni nekolegialen do zdravnikov na sekundarni ravni, saj zaradi omenjenega ne bodo imeli več dela. "Čisto vsako napotnico, za katero bi ocenili, da ni izpolnjena v skladu z zakonodajo, lahko klinični specialisti že sedaj zavrnejo, kar zdravniki družinske medicine podpiramo, vendar je še bolj primerno, če nas kolegi v tem primeru pokličejo, saj se praviloma v pogovoru nato razjasni, da je bila napotitev vseeno potrebna. Klinični specialisti ne poznajo bolnikov, tako kot jih mi poznamo, zato lažje ocenimo resnost obolenja pri posamezniku, ki ga spremljamo več let in desetletij. Ministrstvo pa s svojo reformo želi nasilno prekiniti ravno to dolgoletno zaupanje, ki smo ga skupaj potrpežljivo gradili," so pojasnili.

"Ko bo ministrstvo ugotovilo, da delajo nepopravljivo škodo bolnikom zaradi podrejanja neetičnim partikularnim političnim interesom, bodo tudi spoznali, da ponekod zunaj Slovenije poznajo bolj solidaren in boljši zdravstveni sistem. Res pa je, da bi se zgledovanje po takšnem sistemu slabo končalo za politično nastavljene plenilce zdravstvenega denarja," so še opozorili.