Na ministrstvu za zdravje po pregledu podatkov o porabi sredstev za naložbe v javne zdravstvene zavode opozarjajo na zelo nizko črpanje sredstev, ki so za naložbe v zdravstvo na razpolago tudi iz različnih evropskih skladov.

Aleš Šabeder, nekdanji zdravstveni minister, ki zdaj na ministrstvu za zdravje vodi urad za nadzor kakovosti in investicij v zdravstvu, je povedal, da je za črpanje sredstev za naložbe v zdravstvu iz mehanizma React-EU namenjenih 116,5 milijona evrov. "Trenutno smo na štirih odstotkih počrpanih sredstev, kar je zelo nizko stanje črpanja sredstev. To je stanje, ki smo ga dobili," je poudaril.

Pri drugem pomembnem viru financiranja investicij v zdravstvu, kohezijskem skladu, je od skupno zagotovljenih 71 milijonov evrov trenutno počrpanih slabih 20 odstotkov.

Mojca Presečnik, vodja službe za kohezijsko politiko na MZ-ju, je pojasnila, da je črpanje sredstev mogoče do konca leta 2023 iz naslova Evropske kohezijske politike od 2014 do 2020. EU pa namenja sredstva za deinstitucionalizacijo, da ljudje čim več časa prebivajo v domačem okolju, v energetske prenove stavb ter v nabavo medicinske in varovalne opreme. Največ evropskih sredstev je na razpolago iz odziva na stanje zaradi epidemije covid-19 React EU, in sicer vlaganje v ustanove, ki imajo glavno vlogo pri obvladovanju epidemije.

Največji težavi UKC Ljubljana in SB Nova Gorica

Slovenski javni zdravstveni zavodi so pri črpanju evropskih sredstev različno uspešni. Kot je predstavil Šabeder, imata največ težav ljubljanski UKC, ki je za energetsko prenovo iz sklada React EU počrpal manj kot odstotek sredstev za skoraj 50 milijonov vreden projekt, iz kohezijskega sklada pa le pol odstotka od 33,1 milijona sredstev, ki jih ima na razpolago.

Prav tako je precej neučinkovita energetska sanacija splošne bolnišnice Nova Gorica, ki je za nekaj manj kot devet milijonov vreden projekt iz sklada React EU do zdaj počrpala manj kot 0,2 odstotka predvidenih sredstev.

Energetska prenova splošne bolnišnice Nova Gorica je po Šabedrovih besedah tipičen primer težav na trgu naložb, saj pridobljene ponudbe za nekajkrat presegajo rezervirana sredstva, tudi za petkrat.

Šabeder je ob tem opozoril, da gre pri naložbah zdravstvenih zavodov za dva ključna problema, za prenizko počrpanost kohezijskih sredstev in za nesorazmerno razporeditev sredstev med posameznimi javnimi zavodi. Zato na ministrstvu za zdravje pripravljajo pravilnik s kriteriji, po katerih se bodo postavljale prioritete, in odločevalsko komisijo, ki bo pregledala in ocenila vse prispele potrebe po investicijah. Želja in potreb je namreč bistveno več od zagotovljenih sredstev.

Druge težave pa so, kot je povedal, podobne kot v industriji, rast cen, pomanjkanje materialov in delovne sile. Veliko razlogov je tudi zaradi epidemije, je pojasnil in dodal: "Ne iščemo krivcev, temveč razloge, zakaj je počrpanost tako nizka, in poskušamo čim prej odpraviti težave."

Če ne bodo naložbena sredstva počrpana do konca naslednjega leta, jih bodo morali črpati iz integralnega slovenskega proračuna. Zato že skušajo prestrukturirati sredstva na projekte, ki jih je mogoče izvesti do konca te perspektive. Intenzivno že potekajo sestanki z vodstvi posameznih bolnišnic, tako da projekte sproti spremljajo in morebitne ovire sproti rešujejo, je pojasnil Šabeder.

"Stanje glede opreme in infrastrukture v slovenskem zdravstvu je slabo, vsak milijon evrov, ki bo zamujen, je škoda za slovenske bolnike, saj denar je na razpolago. Če ga ne znamo počrpati, je naša naloga, da to spodbudimo z vsemi močmi, da bolnišnice počrpajo svoj denar in pridejo do potrebne obnove," je ob tem povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in poudaril, da ministrstvo želi, da se noben projekt ne izpelje pod sumom korupcije.

Kako prenoviti UKC Ljubljana?

Loredan je še povedal, da so pred dnevi že imeli sestanek z UKC Ljubljana in da so mu zadali nalogo, da do 15. avgusta predstavi jasen načrt preselitve stavbe po četrtinah, usklajen z vsemi strokovnimi vodji, ter načrt, kako se bodo izvajala dela. "Imajo nalogo, da se kapaciteta UKC ne sme zmanjšati za nič," je dejal.

"Iščemo pot, kako v najkrajšem možnem času, znotraj rokov, da bi z 90 milijoni do leta 2025 v celoti prenovili stavbo UKC Ljubljana, ki je takšna, kot je bila postavljena pred 50 leti in več," je še poudaril minister za zdravje.

O prenovi tudi KPK

Prenova glavne stavbe je, kot poroča STA, sicer sestavljena iz projekta energetske sanacije in projekta notranje prenove, oba bo izvedlo podjetje GH Holding.

Časopis Delo je pred časom poročal, da poznavalce razmer razburja predvsem to, da razpis za energetsko sanacijo, na katerem je bil izbran GH Holding, ni vseboval natančnega popisa del, količine in cene materialov in je bil sestavljen ad hoc.

Iz UKC Ljubljana so za STA takrat sporočili, da navedbe o pomanjkljivosti izvedbe posla ne držijo, da je bil razpis izveden v skladu s predpisi, posel pa da ni bil vnaprej dogovorjen.
Bešič Loredan je tokrat poudaril, da teče pravni pregled projektov, prav tako so prijave o nepravilnostih predali na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).

V. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je pojasnil, da vse pogodbe ministrstva vsebujejo protikorupcijsko klavzulo. "Če bi se ugotovila kakršna koli nepravilnost ali korupcija, pogodba seveda pade, s tem pa pade tudi črpanje evropskih sredstev," je dejal.

Kot je v sredini junija ob začetku energetske sanacije povedal generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič, bo projekt energetske sanacije v vrednosti 41 milijonov evrov brez DDV-ja v celoti financiran iz evropskih sredstev sklada za okrevanje in razvoj. V okviru sanacije bodo zamenjali fasado, izolacijo in okna ter uredili streho, delno pa tudi prezračevanje in dvigala. Projekt notranje prenove pa bo znašal 30 milijonov evrov brez DDV-ja in bo financiran iz zakona o investicijah v zdravstvu.

Golobič je takrat dejal, da projekta notranje prenove še niso zagnali, saj da pogajanja z izvajalcem še niso končana, prav tako projekt še ni usklajen z ministrstvom za zdravje, projekt energetske prenove glavne stavbe že začel. Bešič Loredan pa je danes poudaril, da se projekt energetske sanacije še ni začel. Iz UKC-ja Ljubljana so za STA danes sporočili, da se "projekt še ne izvaja v želenem tempu".