Primož Kotnik s pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana poudarja, da je treba sladkorno bolezen zajeziti že v zgodnjih obdobjih, ko še ni razvita. Za preprečevanje epidemije sladkorne bolezni pri nas je tako ključna zajezitev debelosti pri otrocih.

Začetek sladkorne bolezni tipa dva, ki je bil sicer donedavnega značilen za starejše, danes pa ga vse več opažajo tudi pri otrocih, sega v čas več desetletij pred dejanskim pojavom povišane ravni sladkorja v krvi, je opozoril Kotnik, ki je govoril na posvetu z naslovom Sladkorna bolezen kot ekonomsko in družbeno breme ter sistemski ukrepi za upočasnitev njene rasti.

Največji dejavnik razvoja sladkorne bolezni tipa dva, pa tudi drugih bolezni, kot so visok pritisk, srčne in žilne bolezni ter rak, pa je debelost, zaradi česar imajo otroci, ki so čezmerno hranjeni ali so debeli, po Kotnikovih besedah kar dvakrat več možnosti za pojav sladkorne bolezni.

Naraščanje debelosti pri otrocih in mladostnikih se sicer upočasnjuje, a je še vedno visoka. Slovenija se tako po lanskih podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvršča na četrto mesto po debelosti otrok. Zgodnje znake sladkorne bolezni pa opažajo pri tretjini otrok in polovici mladostnikov, ki jih obravnavajo.

Hujšanje koristi
Če človek shujša, pa se napovedi izboljšajo."Takoj je treba začeti več vlagati v ukrepe za zajezitev debelosti otrok in mladostnikov. Ne smemo čakati na prve merljive posledice debelosti v odrasli dobi," je pozval Kotnik.

Kot je pojasnila Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje, ima Slovenija od letos novo resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti, na podlagi katere bodo nastali načrti, ki bodo vključevali ukrepe, ki bodo približali zdravo prehrano in možnosti gibanja zlasti ekonomsko in socialno ranljivejšim skupinam. Ravno za te skupine sta namreč značilni debelost in čezmerna prehranjenost.

Vplivi na človeka in družbo
Jana Klavs s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC-ja Ljubljana je dejala, da bolezen vpliva tako na svobodo prostega časa bolnika, njegovo čustveno stanje, vpliva tudi na njegovo finančno stanje.

Študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2014 ob tem kaže, da neposredni stroški sladkorne bolezni v Sloveniji na letni ravni znašajo 114,3 milijona evrov, posredni pa še 6,3 milijona evrov.

Bolj bolni, manj produktivni
Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete pa je ob tem spomnila na vpliv bolezni na bruto domači proizvod. Omenila je raziskavo ameriške investicijske banke Morgan Stanley, v kateri so ocenili, da bi lahko Slovenija zaradi bremena sladkorne bolezni do leta 2035 dosegla za 21,6 odstotne točke manjšo realno rast BDP-ja.

Učinki bolezni se lahko merijo tudi skozi prizmo produktivnosti bolnikov. Morgan Stanley je tako znižal ocenjeno rast BDP-ja za Slovenijo z 2,3 odstotka, kolikor je predvideval OECD, na 1,51 odstotka. Došenović Bonča je tako dejala, da bi glede na lansko triodstotno gospodarsko rast v Sloveniji to pomenilo, da je BDP lani na račun sladkorne bolezni zrasel za 273,4 milijona evrov manj, kot bi lahko.