Opozorila, povezana z varnostjo pri delu. Foto: BoBo
Opozorila, povezana z varnostjo pri delu. Foto: BoBo
Spanje
Med večje težave zadnjega časa spada pomanjkanje spanca ali pa nereden, nekakovosten spanec zaradi delovnih obveznosti. Premalo spanja dolgoročno slabo vpliva na številne vidike zdravja, pa tudi neposredno na delovno učinkovitost pri številnih poklicih. Foto: pixabay
Predsednik Zbornice Varnosti in zdravja pri delu
Predsednik Zbornice Varnosti in zdravja pri delu Janez Fabijan. Foto: BoBo


Na svetovni ravni vsako leto zaradi slabega upravljanja varnosti in zdravja pri delu na svetu umre 2,3 milijonov delavcev, večina (85 odstotkov) zaradi bolezni, povezanih z delom, 15 odstotkov pa neposredno zaradi poškodb pri delu, je navedla Zbornica varnosti in zdravja pri delu.
V Sloveniji je bilo v letu 2017 17 delovnih nesreč s smrtnim izidom, leta 2016 pa 15. Lani se je po podatkih delovne inšpekcije pri delu 9.289 delavcev poškodovalo do te mere, da so poškodbe zahtevale več kot 3 dni delovne odsotnosti, od tega je bilo težjih nezgod 446. Število delovnih nezgod se torej povečuje, ugotavlja zbornica, skupno jih je bilo lani nekaj čez 9.700.

Škoda zaradi delovnih nezgod ni samo neposredna, temveč ti dogodki nosijo širše posledice. "Poškodbe pri delu ter z delom povezane bolezni povzročijo posameznikom in njihovim družinam veliko trpljenja, spremenijo kvaliteto življenja, poleg tega pa predstavljajo veliko obremenitev gospodarstva in celotne družbe. Ocenjeni stroški zaradi slabih praks upravljanja varnosti in zdravja pri delu so v povprečju na okoli 4 odstotke BDP-ja," so zapisali.

Vseh smrtnih, težjih in lažjih poškodb nezgod pri opravljanju dela pa je več, ker je k tej številki treba dodati še smrtne nezgode iz tako imenovanih neformalnih gospodarstev in sive ekonomije.
V Evropski uniji pa vsako leto zaradi dela življenje izgubi 167.000 delavcev, od teh 4,5 odstotka umre zaradi poškodb pri delu, 95,5 odstotka delavcev pa umre zaradi bolezni, povezanih z delom.


Letos posebej o delu otrok

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu se letos osredotoča na izboljšanje varnosti in zdravja mladih delavcev ter je del skupne kampanje s svetovnim dnevom proti delu otrok leta 2018 (12. junij), ki bo obravnaval nevarno otroško delo. Nekaj številk, kot jih v sporočilu za javnost navaja ministrstvo za delo, ki ga povzema Slovenska tiskovna agencija: mladi delavci predstavljajo več kot 15 odstotkov svetovne delovne sile, kar pomeni 541 milijonov delavcev in od teh 37 milijonov otrok, to je delavcev v starosti pod 18 let. Po podatkih Eurostata je pogostost nezgod pri delu v EU-ju med mladimi delavci, starimi od 18 do 24 let, za več kot 40 odstotkov večja kot v drugih starostnih skupinah. V Sloveniji je v obdobju od leta 2015 do konca marca letos vsako leto umrl en mlad delavec. Eden je bil star 20 let, dva pa 24.

Varnost kot temelj učinkovitosti
Inšpektorat za delo je lani prejel 1.102 prijavi nezgod pri delu, v katerih so se poškodovali delavci v starostni skupini od 15 do 24 let. Smrtna poškodba je bila ena, težjih pa je bilo 32. Ugotavljajo, da se število poškodovanih v tej starostni skupini v zadnjem obdobju povečuje. Leta 2016 jih je bilo 915, leto prej pa 789.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ob tem poudarja, da je pomembno razvijati sodoben sistem varnosti in zdravja pri delu, ki temelji na spodbujanju kulture varnosti in zdravja pri delu in je naravnan v preprečevanje nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom. "Tak sistem je temelj vsakega učinkovitega gospodarstva," je opozorila.

Dobro organiziran in na vseh ravneh uveljavljen sistem varnosti in zdravja pri delu, ki ga dopolnjujejo programi za promocijo telesnega in duševnega zdravja, po njenih besedah prispeva k dobremu počutju delavcev.

Pozvala je k oblikovanju in vzdrževanju delovnega okolja, ki bo ohranjalo zdravje delavcev skozi celotno delovno dobo, da bodo lahko delali dlje in jim bo opravljeno delo v osebno zadovoljstvo. "Bolj varna in zdrava delovna mesta hkrati prispevajo k ekonomski učinkovitosti gospodarstva in vzdržnosti socialnih blagajn," je poudarila.

Korak v tej smeri po njenih besedah predstavlja resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018-2027, ki jo je pripravilo ministrstvo in jo je DZ sprejel marca.
Mednarodna dneva z roko v roki
Mednarodni dan varnosti in zdravja pri delu je Mednarodna organizacija za delo (ILO) razglasila leta 2003 z namenom, da bi povečali varnost in zdravje pri delu ter zmanjšali število nezgod in zbolelih ljudi zaradi bolezni, povezanih z delom. Po ocenah ILA na svetu vsako leto zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni umre skoraj 2,8 milijona delavcev.

Namen svetovnega dneva proti delu otrok, ki ga je leta 2002 prav tako razglasil ILO, pa je nameniti pozornost obsegu dela otrok v svetu in hkrati spodbuditi prizadevanje za njegovo izkoreninjenje, še piše STA.