Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti že nekaj časa buri duhove, tudi mediji so polni opozoril, da lahko na številnih področjih ostanemo brez zdravnikov. Zdaj se je končala zdravstvena obravnava. Kaj bo ostalo in kaj bo spremenjeno? Na to in številna druga vprašanja je v Odmevih odgovarjala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Spraševala je Rosvita Pesek.

Po mesecu dni javne razprave ste praktično ostali sami na drugem bregu. Vse strokovne organizacije, od zbornice, društva, zastopnika pacientovih pravic, mladih zdravnikov, specialistov, radiologov, dermatologov, plastičnih kirurgov, vsi opozarjajo na katastrofalne posledice tega zakona, ki ga nameravate sprejeti. Na vaši strani je edino strateški svet in doktor Erik Brecelj ter zavod za zdravstveno zavarovanje. Taka avtoriteta, kot je doktor Zver, vas poziva: najdite kompromis. Kaj boste naredili?
Pri noveli zakona o zdravstveni dejavnosti bomo nadaljevali s komentarji. Komentarji in opozorila, ki prihajajo, so seveda del javne razprave in smo jih pričakovali. Prav je, da je tako. Temu je tudi namenjena javna razprava.

Kje je kompromis?
Javna razprava se je končala ta teden. Komentarje bomo pogledali z vso resnostjo – to vam zagotavljam –, ugotovili, kateri so argumentirani, kateri ne in potem novelo zakona o zdravstveni dejavnosti zagotovo dobro premislili, preden jo damo naprej.

Sorodna novica Prevolnik Rupel: Vsak se bo moral odločiti, kje bo hotel delati

Ali vas nič ne skrbijo napovedi urologov, ki pravijo, da bo Izola padla, Slovenj Gradec bo padel? Jesenice bodo padle. Na onkologiji bodo plastične operacije dostopne samo na papirju, šempetrsko bolnišnico zapuščajo radiologi, od tega dva zaradi novele zakona že zdaj, ko zakon še ni niti sprejet. Vas to res nič ne skrbi?
Ne samo, da zakon še ni sprejet, zakona niti še ni, ni dokončne oblike zakona. Težko sprejmem to, da bi zaradi česa, kar še ni napisano, odhajali radiologi. Zagotovo pa bomo vse komentarje resno premislili.

Kje je vaš kompromis? Boste kaj naredili? Ali boste pri tej dikciji, kjer je najspornejša ločitev javnega in zasebnega, vztrajali?
Tega, kar se dogaja zdaj, ko zdravniki odhajajo iz javnega zdravstvenega sistema, ko ne moremo zagotoviti neprekinjenega zdravstvenega varstva za bolnike, ko ne morejo bolniki priti do tistih storitev, ki jih najbolj potrebujejo, čakalne dobe pa so seveda dolge na elektivnih operacijah, si ne moremo dovoliti. Tega ne moremo dovoliti. Zato je potrebno, da nadaljujemo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo stanje regulirala. Stanje bo uredila na način, da bo jasno, kdo lahko kje kaj dela, v kakšnem obsegu in v kakšni obliki in v to smer bomo nadaljevali. Seveda pa nikakor ne rečem, da nekaterih rešitev, ki so jih morda predlagali v javni razpravi – žal nam jih še ni uspelo vseh pregledati –, ne bomo upoštevali.

Sorodna novica Ob predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti svarila o posledicah za paciente

Uvaja se enosmerna cesta. Iz javnega v zasebno prehajanje ne bo mogoče. Iz zasebnega v javno pa bo moralo biti. Kako boste zasebnikom zapovedali delo v javnem zdravstvu?
Verjetno govorite o vključevanju v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Zakon predvideva, da se bodo morali vsi po načrtu vključevati predvsem v zagotavljanje nujne medicinske pomoči, pa tudi v neprekinjeno zdravstveno varstvo. Na ministrstvu za zdravje pripravljamo mrežo, kako bo organizirano vključevanje v nujno medicinsko pomoč. Odgovornost za neprekinjeno zdravstveno varstvo pa bo bolj na direktorjih javnih zdravstvenih zavodov.

Tudi direktorji zdravstvenih ustanov opozarjajo, da ne bo šlo.
Počakajmo, da pregledamo te komentarje, da vidimo, kakšne argumente imajo za to, pa bomo videli. Dejstvo pa je, da tudi v sedanjem sistemu zdravniki odhajajo, odvisno od vrste dejavnosti. V nekaterih dejavnostih, kot so infektologija, hematologija, ni odhodov zdravnikov. Tako da vse počez, kar sklepate na splošno, ni prav. Imamo pa druge dejavnosti, kot je radiologija, kjer se že zdaj opravi več kot polovica dejavnosti v zasebnem sektorju.

Sorodna novica Zdravstveni dom Lenart ostaja še brez druge zdravnice. Odpoved dal tudi direktor.

Rekli ste, da bo zdravstveni sistem zanihal ne glede na to, kakšne rešitve bodo, za neko prehodno obdobje se bodo čakalne dobe tudi podaljšale. Gospa ministrica, to se preprosto ne sme zgoditi. Mi nimamo časa, da nam ob tem, ko 140 tisoč ljudi nima osebnega zdravnika, zdravstveni sistem še zaniha, če imamo za nevrološki pregled pet mesecev čakalno dobo, za dermatologijo pet, za revmatologijo pa štiri. Kako si to predstavljate? Kakšna je vaša obljuba kot odgovorne osebe za zdravstvo, da rečete: gotovo nam bo sistem še zanihal? Na kaj nas vi pravzaprav pripravljate?
Ne mešajmo stvari. Pripravljamo več ukrepov na več področjih. Eden izmed teh je zakon o zdravstveni dejavnosti. Jasno je, da bo z enim od temeljnih zakonov na področju zdravstva, ki ga spreminjamo, sistem zanihal. Tega ne moremo zanikati. Pripravljamo pa številne druge ukrepe, ki bodo uredili preglednost čakalnih dob, čakalnih vrst, prvič bomo imeli dejanske podatke o tem, koliko je realizirana čakalna doba, koliko ljudje dejansko čakajo od takrat, ko so napoteni do storitev, do takrat, ko storitev prejmejo. V ta namen je bil sprejet pravilnik o čakalnih dobah. Spremenili bomo tudi zakon o pacientovih pravicah. Sprejemamo tudi druge spremembe na področju financiranja, ki prinašajo inovativne spodbude. Veste, da smo vpeljali minimalno število prvih obiskov, da omogočimo večjo dostopnost do specialističnih pregledov ambulant v specialistični dejavnosti. Glejmo skupek. Seveda pa bo zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti sistem zanihal.

Sorodna novica "Za krajšanje čakalnih dob je treba zdravnikom omogočiti dodatno delo pri katerem koli delodajalcu"

Ampak še enkrat, to je katastrofalen podatek. Mi si teh čakalnih dob nismo izmislili. 156 dni za nevrološki pregled, vi pa pravite, da bo sistem zanihal?
Kot sem rekla: eno je zakon o zdravstveni dejavnosti, zaradi katerega bo sistem zanihal. Tega vam ne morem povedati drugače, ker je to eden temeljnih zakonov na področju zdravstva. Pomemben je. Treba je regulirati sistem. Treba je zagotoviti, da vemo, kdo mora kje delati, kdaj, koliko, v kakšni obliki. To moramo narediti, sicer se bo nadaljevalo odhajanje zdravnikov in bomo imeli tako situacijo, kot je zdaj na radiologiji, tudi drugje ...

... saj je že na urgencah taka ...
... poslušajte. Druge stvari, ki jih delamo, so tudi na področju nujne medicinske pomoči. Veste, da imamo satelitske urgentne centre. Imamo veliko sprememb na področju čakalnih dob, na področju financiranja. Poglejmo vse ukrepe skupaj. Izjavo, ki ste jo prebrali, sem dala, ko sem komentirala sprejem zakona o zdravstveni dejavnosti. Ampak imamo še številne druge ukrepe, ki so tudi pomembni in s katerimi bomo z vsemi skupaj dosegli večjo dostopnost ter kakovost zdravstva.

Sorodna novica Zaradi zamud pri širitvi mariborske onkologije odstopil direktor urada za investicije Pliberšek

Obdelati morava še odstop Tomaža Pliberška, direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki se z lastniki ni pogodil za odkup stanovanj na Masarykovi ulici v Mariboru, s tem pa zaradi zastoja del povzročil tudi precejšnje stroške gradbenemu podjetju GH Holding. Ta zadeva je res srce parajoča. Mi smo čez palec izračunali, da bi stanovalci, če bi se z njimi pogodili, vlado in državni proračun stali od 320.000 do 400.000 evrov za odkup stanovanj. Zamude 13 mesecev ne bi bilo in GH Holdingu ne bi bilo treba plačati – tudi to smo preračunali – med 700.000 in milijonom evrov. Zaradi zastoja imamo torej dvojno izgubo. Mediji smo o tej težavi mariborske onkologije začeli poročati konec avgusta. Zakaj niste odreagirali prej in razrešili odgovornega za mariborsko onkologijo?
Kot veste, je urad za investicije v zdravstvu samostojen organ znotraj ministrstva za zdravje za investicije, za komunikacijo z uradom za investicije je bil odgovoren državni sekretar ...

... ampak vi ste nadrejeni.
Tako je ...

... in bi potem lahko razrešili gospoda, ko ste videli razmere na mariborski onkologiji?
To je bilo pred 14 dnevi. Zdaj smo zahtevali dokumentacijo. Po proučitvi dokumentacije smo ugotovili, da postopki niso potekali optimalno. Zato je danes direktor Unkisa Pliberšek korektno prevzel odgovornost, ponudil svoj odstop, ki sem ga tudi sprejela. Pomembno je, da veva, da se gradnja onkologije nadaljuje, da se je začela po pridobitvi gradbenega dovoljenja ...

... po 13-mesečnem zastoju ...
... in se zdaj aktivno nadaljuje. Seveda bomo v nadaljevanju dejavno pristopili k vsem preostalim stvarem, ki jih je treba urediti v Mariboru, tudi nakup stanovanj na Masarykovi.

Lepo, da se gradnja nadaljuje. Vseeno bi vas povprašala po vaši odgovornosti. Stroji so stali 13 mesecev. Avgusta smo začeli poročati, kaj se na onkologiji dogaja, ne šele pred 14 dnevi, in niste odreagirali. Kakšna pa je vaša odgovornost?
Ravno zato, ker na ministrstvu sprejemamo veliko zakonodaje, urejamo sistem, imamo veliko investicijskih projektov, imamo samostojen urad v sestavi ministrstva za zdravje ...

... ki ni delal dobro.
Za vsako investicijo ne poznam vseh podrobnosti, ker jih enostavno ne morem. Zato imamo poleg urada za investicije v sestavi ministrstva tudi druge urade, kjer prav tako vsake zadeve ne poznam. Za investicije je odgovoren gospod Pliberšek, s katerim sva zgodbo korektno končala z njegovim odstopom.