Vlada je potrdila in z njim stabilizirala zdravstveno blagajno ter ji zagotovila dodatnih 43 milijonov evrov. Minister za zdravje Tomaž Gantar je namreč današnji dan postavil za skrajni rok. Stranke so pred dvema dnevoma našle kompromis, kot je poročala Maja Derčar za Radio Slovenija, pa bo sprememba doletela predvsem samostojne podjetnike. Ti bodo morali vsak mesec plačati 20 evrov več kot doslej.

Državljansko listo je sicer razburil prvotni predlog, po katerem bi morali samostojni podjetniki za obvezno zdravstveno zavarovanje namesto zdajšnjih 105 plačevati 133 evrov, kompromis pa so dosegli pri 125 evrih mesečno. Poleg tega v nasprotju s prvotnim predlogom dividende in najemnine ne bodo vir prispevka za zdravstveno blagajno.

Minister Ganter je pojasnil, da je bil intervencijski zakon na vladi podprt soglasno. Kot je dejal, posega zakon na tri področja, in sicer na zagotavljanje večje stabilnosti financiranja v zdravstvu in začetek zmanjševanja razlik pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, na direktive Evropske unije o čezmejnem zdravstvenem varstvu in kršitev evropske zakonodaje, ki zadeva konkurenčnost in prost pretok kapitala.

Gantar: Vsak milijon je pomemben
Gantar je priznal, da je z dogovorom o predlogu le delno zadovoljen, saj je celoten učinek sprememb bistveno manjši, kot je bilo predvideno. 43 milijonov evrov je namreč le tretjina tega, kar je bilo predvideno, je dejal Gantar. A "za zdravstveno blagajno je glede na položaj, v katerem je, pomemben vsak milijon". Kljub sprejetju zakona bo potrebna racionalizacija na področju zdravstva, opozarja Gantar, nujen pa je sprejem zakonodaje s tega področja, ki je bodisi v postopku bodisi v pripravi.

Znesek, ki ga omogoča intervencijski zakon, rešuje problem le do določene mere, je dejal minister, a z dogovorom se je strinjal. Gantar sicer ne pričakuje, da se bodo določila zakona v nujnem postopku spreminjala. "Mi drugih sprememb ne bomo predlagali," je pojasnil.

Vlada se bo odprave finančne luknje v zdravstvenem sistemu sicer lotila s sistemskim zakonom, ki bo prevetril storitve v zdravstveni košarici, po besedah ministra Gantarja pa bodo potrebne tudi spremembe vodenja in organizacije javnih zdravstvenih zavodov.

"Minimalne" spremembe socialne zakonodaje
Na dnevnem redu je bila tudi socialna zakonodaja. Nekateri popravki bodo začeli veljati z novim letom, med njimi pa najdemo tudi višji otroški dodatek za enostarševske družine, če otroci po drugem staršu ne prejemajo nobenih dohodkov.

Posameznik bi lahko zaradi spremembe dohodkov po novem tudi med letom zaprosil za novo odmero dodatka, subvencije ali štipendije. Uradno naj bi spremembe socialne zakonodaje stale 9 milijonov evrov, neuradno pa precej več.

Spremembe izključujejo tudi krivdni razlog pri izredni denarni socialni pomoči zaradi, na primer, višje sile ali naravne nesreče. Meje prihrankov, ki se ne upoštevajo kot premoženje, pa se zvišujejo, s čimer naj bi se izboljšal položaj ljudi, ki prosijo za denarno pomoč in varstveni dodatek.

V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije so medtem poudarili, da gre za minimalne spremembe. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pa kot veliko napako reforme ocenjujejo zavarovanje socialnih pomoči s prejemnikovo nepremičnino.

Strožje nad agencije za posredovanje dela
Vlada naj bi obravnavala tudi zakon o urejanju trga dela, ki prinaša spremembe na področju agencij, ki posredujejo delo, in sicer zaostruje pogoje njihovega ustanavljanja in delovanja z namenom preprečitve številnih zlorab.

Med obravnavanim gradivom ni bilo zakona o davku na nepremičnine. O njem se namreč predstavniki kmetov ter finančnega in kmetijskega ministrstva še usklajujejo.