Foto: Green Hull
Foto: Green Hull

Krivda seveda ni le na strani turistov, tu so še gost ladijski promet, industrija in obmorska infrastruktura. Vsi ti dejavniki se odražajo v izraziti obremenjenosti ekosistema.

Dr. Uroš Puc je vodja projekta GreenHull, s katerim bi vsaj delno pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti lokalnega morskega okolja. Z inovativnim podvodnim čiščenjem biološke obrasti na trupu ladij želijo izboljšati zmogljivost plovil, zmanjšati porabo goriva in poskrbeti za manjši vnos tujerodnih vrst, ki zaidejo v lokalno morsko okolje.

Projekt GreenHull se razvija v čezmejnem partnerstvu, ki ga koordinira Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana (MPŠ), ustanovljena leta 2004 na pobudo Inštituta Jožef Stefan ob močni podpori industrije in mednarodnega omrežja izobraževalno-raziskovalnih institucij. Na visokošolskem zavodu dajejo velik poudarek interdisciplinarnosti. “Primarna naloga šole je nuditi kakovostno podiplomsko izobraževanje na področjih nanoznanosti in nanotehnologij, ekotehnologij, informacijskih in komunikacijskih ter senzorskih tehnologij,” opiše dr. Uroš Puc, sicer tudi docent na MPŠ. Njihov izobraževalni proces je privlačen tudi za številne tuje študente, saj ti zastopajo skoraj polovico vseh študentov. Reference raziskovalne skupine so zavidanja vredne, med drugim so sodelovali z Evropsko vesoljsko agencijo in obrambnim ministrstvom ter uspešno zaključili projekt razvoja robotskega plovila za zaznavanje podvodnih eksplozivnih teles. Dr. Puc poenostavi, da je njihovo “poslanstvo, da razvijamo različne multisenzorske tehnologije, ki jih lahko apliciramo tako v morju, na kopnem kot tudi v zraku.”

Postani del rešitve

Človek je prevečkrat del problema, ne rešitve. Tehnološki razvoj lahko postane rešilna bilka za popravljanje napak nastalih v preteklosti. Dr. Uroš Puc pravi, da je bil vedno okoljsko usmerjen. “Med študijem se je v meni vzbudilo zanimanje, da lahko tudi tehnični vidik uspešno preneseš na okoljske tematike.” Prepričan je, da “v trenutni situaciji, kjer je čedalje večji poudarek na ohranjanju okolja in ozaveščanju ljudi, sodobna tehnologija lahko veliko prispeva.”

Foto: Green Hull
Foto: Green Hull

Tukaj v središče vstopi projekt GreenHull, ki poteka v sklopu programa čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Slovenija s finančno podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kot ima vsaka življenjska pot vzpone in padce, tako je tudi pri raziskovalnih projektih. “Projektno prijavo za GreenHull smo napisali že v letu 2016. Prvič nismo bili uspešni. Takrat je bilo to še v povojih, ta zadeva je bila s tega vidika zelo inovativna.” Sosledje dogodkov je bilo zelo hitro, saj so že tri leta za tem znova, tokrat uspešno kandidirali na razpisu. Minilo je razmeroma kratko obdobje, a od takrat so se že pojavili tudi “drugi podobni projekti, ki delujejo na tem področju.”

Čiščenje ustvari učinek domin

Človekov vnos tujerodnih vrst v lokalno okolje smo v tej seriji člankov že omenjali. Kot pojasnjuje dr. Puc, se človekovi vplivi v tukajšnjem morju še hitreje odražajo kot drugod, saj je “precej plitvo in dokaj zaprto.” Ladje plujejo mimo zaščitenih območij do obremenjenih regionalnih pristanišč v Kopru, Trstu in Benetkah. Med plovbo se na trupu ladij nabira t. i. biološka obrast. Tako številne tuje morske vrste prispejo v lokalno okolje iz različnih koncev sveta, nekatere so tudi invazivne. Pri rednem vzdrževanju plovil se biološka obrast odstrani in na trup plovila se namaže nov zaščitni premaz, kar pa ima tudi negativne posledice, saj “premazi vsebujejo težke kovine in vsekakor ne vplivajo dobro na lokalni ekosistem.”

Foto: Green Hull
Foto: Green Hull

Dr. Uroš Puc poudarja, da potrebe po rednem in ustaljenem vzdrževanju oz. čiščenju plovila na kopnem ne odpravljajo, “imamo pa prednost, da ga izvajamo, ko je plovilo še v vodi in bolj pogosto. Približno na pol leta oz. glede na stanje obrasti.” V projektu so združeni trije slovenski in dva italijanska partnerja, skupaj s pridruženimi partnerji. Vsak ima svojo pomembno vlogo v procesu, zato je dobra komunikacija izrednega pomena. MPŠ je zadolžen za razvoj podvodne multisenzorske robotske platforme. Za razvoj čistilnega sklopa so se zatekli k italijanskemu grozdu COMET s.c.r.l., ki združuje znanje več tisoč partnerjev s področja strojne industrije. Za čiščenje odpadne morske vode skrbi velenjsko podjetje Esotech d.d. “Vso vodo, ki nastane v samem procesu podvodnega čiščenja trupa plovila prefiltriramo oz. prečistimo - naj poudarim, da tukaj gre za okoliško morsko vodo - iz odpadne morske vode odstranimo delce zaščitnih premazov in biološke obrasti vključno s kemikalijami, ki se nahajajo v zaščitnih premazih.” Nato neoporečno morsko vodo vrnejo nazaj v morje. Jasno je, da pri kakovosti morske vode sledijo strogim mednarodnim, evropskim in nacionalnim zakonodajnim določilom, ki jih v okviru projekta preučuje partner CORILA. Partner Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran pa zagotavlja nadzor vseh bioloških in kemijsko-fizikalnih parametrov okoliške morske vode pred, med in po čiščenju biološke obrasti s trupa ladij. “Potrebno je bilo veliko raziskovalnega dela in napora, da smo zadostili pogojem, ki jih narekujejo standardi.”

Zadovoljni so, ker “s sistemom podvodnega čiščenja biološke obrasti dosegamo izredno dobre rezultate, predvsem na področju odstranjevanja raznih cinkovih in bakrovih spojin.” Naša zahodna soseda ima strožje omejitve maksimalne vrednosti teh spojin v morskem okolju in na te pogoje se osredotočajo tudi pri tem projektu. “Kot svojevrsten pristop uporabljamo t.i. podvodno multisenzorsko robotsko platformo opremljeno s kavitacijskim čistilnim sklopom, ki je izredno inovativen.” Dodana vrednost te tehnologije je ekološka in ekonomska, torej tudi v prid gospodarstvu. Zmanjša se vnos tujerodnih vrst v lokalno okolje, pri ladijskem transportu pa je manjša tudi poraba goriva in s tem nižji izpusti toplogrednih plinov v okolje. Poleg tega je “običajen način čiščenja v suhih ladijskih dokih časovno in ekonomsko gledano zelo potraten postopek” v primerjavi s podvodnim čiščenjem.

Morje ne pozna meja, kaj pa kohezija?

Projekt GreenHull je za zdaj le prototip, trenutno se osredotočajo na manjša plovila. Po eni strani tudi zaradi omejenih projektnih sredstev. “Brez finančnih spodbud kohezijskih sredstev tega zagotovo ne bi dosegali na takšnem nivoju. Sam razvoj prototipov novih tehnologij zahteva visoko usposobljen kader na eni strani in običajno drage tehnološko dovršene komponente za nove tehnologije na drugi strani.” S preizkušanjem na manjših plovilih želijo demonstrirati, da tovrstna tehnologija deluje. “Cilj tega projekta je, razviti tehnologijo do stopnje, ko je pripravljena za nadaljnjo implementacijo.” Pri razvoju pa se zgodba ne konča. Kohezija spodbuja k mednarodnemu povezovanju in doseganju širše publike, je prepričan dr. Puc. “Tukaj ni vprašanje, koliko projektov bi lahko izvedli brez podpore EU, ampak na kakšnem nivoju bi bili rezultati projekta ter kakšen doseg uporabe bi brez teh sredstev dosegli.”

Foto: Green Hull
Foto: Green Hull

"Želel bi si, da tudi politike in strategije ne bi imele meja. Interesa po sodelovanju inovatorjev vsekakor ni malo, žal so sredstva, ki jih EU namenja temu omejena, konkurenca je vedno velika, zato so možnosti za skupen čezmejni in čezsektorski uspeh na teh razpisih majhne.” Čezmejne in čezsektorske aktivnosti so pomembne za izmenjavo znanja in dobrih praks. “Vzpostavljamo nek sistem kako bi morebitna implementacija tovrstnega podvodnega čiščenja v širšem območju lahko vplivala na akterje politike, odločevalce in regijske aktivnosti.” Pri tem ostaja veliko odprtih vprašanj, verjetno bo preteklo še dosti vode, preden bodo pionirske inovacije postale čisto običajen del vsakdana.

Prihodnost naj bo zelena

Evropa vendarle jadra na zelenem valu, kar dokazuje s finančno podporo pri razvoju novih trajnostnih tehnologij. “Vendar je sedaj na posameznikih, izobraževalno-raziskovalnih institucijah in gospodarskih družbah, ali bodo znali ta sredstva unovčiti na pravi način.” Dr. Uroš Puc meni, da smo Slovenci dobro okoljsko ozaveščeni, a vedno se še najde prostor za izboljšave. Prihodnost “se začenja danes, tukaj, z našim odgovornim ravnanjem do okolja in do življenja v njem.” Njegova želja je pravzaprav preprosta, da bi našim zanamcem pustili čisto okolje.

Članek je nastal v sklopu kampanje Zelena sled, ki jo izvajata RTV Slovenija in Kulturno
izobraževalno društvo PiNA.