ApolloLajka: Matevž Dular in Tomaž Zwitter o Luni, Starshipu in raketni tekmi

Podjetje Intuitive Machines se je s pristankom sonde Odysseus uspešno vpisalo v zgodovino kot prvo zasebno podjetje, ki mu je uspelo pristati na Luni. Kaj se je pri tem vendarle zalomilo in zakaj? Kaj prinaša intenzivni vstop zasebnega sektorja na področje vesolja? Vsekakor je povedno, da so zasebniki (beri: SpaceX) vsaj področje dostopa do vesolja temeljito pretresli, pocenili in obenem pomnožili polete v orbito. Zakaj je pravzaprav Falcon 9 tako zanesljiv, kako poteka razvoj Starshipa in kaj novega prinaša Vulcan Centaur? Je satelitov v orbiti morda že zdaj preveč in kako je z idejami o rudarjenju asteroidov, s tovarnami v orbiti in še številnimi drugimi zamislimi za novo vesoljsko dobo. V novi epizodi ApolloLajke sta se o vsem tem razgovorila Matevž Dular s fakultete za strojništvo in Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko. Za poslušanje klik tukaj ali na zgornji pripetek.

Konec misije IM-1. Bo Odisej preživel noč?

Misija IM-1 se je končala z ugasnitvijo pristajalnika Odysseus. Podjetje Intuitive Machines, ki je postalo prvo zasebno podjetje z uspešnim pristankom na Luni, je na podlagi novih podatkov podalo celovitejšo obnovo dogajanja.

Video: Posnetek sredine novinarske konference

Sorodna novica Američani po 52 letih pristali na Luni, a z napako

Odysseus je bil izstreljen sredi februarja na Falconu 9. Prve težave so se pojavile kmalu po ločitvi od druge stopnje rakete, poroča medij ArsTechnica. Prepoznavalnik zvezd, ki sondi pove, kam je usmerjena, je odpovedal. Sonda se je zato obračala, sončne celice niso polnile baterije, komunikacija je bila nestabilna. Ko so inženirji naposled našli rešitev, je zaloga elektrike zadostovala le še za tri ure delovanja. "Skoraj smo ga izgubili," je poudaril direktor in ustanovitelj podjetja Steve Altemus. Med misijo se je po njegovih besedah nabralo kar enajst podobno nevarnih situacij.

Šest dni po izstrelitvi se je sonda utirila v orbito okoli Lune. A ta je bila nekoliko bolj eliptična od načrtovane. Inženirji so zato v četrtek zvečer hoteli prižgati višinomer (altimeter), da bi pridobili točne podatke. Zgroženo so ugotovili, da naprava ne deluje. Nekdo je namreč – ko je bila sonda še v laboratoriju – pozabil izključiti varnostni mehanizem, ki sploh dovoli prižiganje in ugašanje (laserji so pač nevarni za oči).

Imeli so precejšnjo srečo, da je bila na krovu še ena podobna naprava: Nasin NDL, testni primerek, s katerim je agencija želela zgolj preizkusiti, ali je laser primernejši za tovrstne namene kot radar.

Intuitive Machines je pristanek zamaknil za eno orbito, s čimer je pridobil dve uri, programerji pa so v tem času v postopek vključili NDL in upali, da v tako kratkem času niso naredili kakšne napake. Programska koda za vesoljske misije se namreč preizkuša mesece in mesece. Odysseus je sprejel popravke, prižgal motor in začel 12-minutni spust. V nadzornem središču je zavladala precejšnja napetost, razvidna iz obnašanja in obrazov zaposlenih.

Bila je utemeljena.

Javnost tega ni vedela, a popravek ni bil učinkovit. NDL se je vključil, meril višino in pošiljal podatke glavnemu računalniku, ki pa jih ni zmogel sproti obdelovati. Odisej se je lahko zanesel zgolj na merilnike pospeška, optične kamere, ki so izračunale hitrost glede na premikanje površja ter jo primerjale z vhodnimi podatki o hitrosti in višini na začetku spusta. Napaka se je iz minute večala. Ko je Odisej dosegel površje, je "mislil", da je 100 metrov nad njim. Bil je tudi prehiter: tri metre na sekundo navpično (namesto enega), dva metra na sekundo vodoravno. Namesto ravnice je dosegel pobočje kraterja z naklonom 12 stopinj. Ena pristajalna noga se je zataknila ob tla in odlomila, Odisej je zdrsnil po površju in se naposled ustavil v pokončnem položaju s še delujočim motorjem (fotografija tega trenutka je
desno). Po ugasnitvi motorja se je čisto počasi zvrnil na stran.

Fiksna antena ni več molela k Zemlji. Signal z Meseca je ugasnil. Zadnji podatki, ki jih je poslal, so kazali, da je pristal pokonci, a to je bila slaba tolažba za neučakane člane nadzornega središča. Če ni signala, ni misije. Inženirji so hiteli preverjati, ali je nemara zatajila komunikacija, medtem ko so se minute tišine kopičile. Šele dobrih deset minut po pristanku je vodja odprave Tim Crain med prenosom vzkliknil: "Nismo še mrtvi!" Signal, čeravno zelo šibek, se je vrnil.

Sorodna novica Na Luno odpotovalo tudi umetniško delo Jeffa Koonsa, a ni prvo na njeni površini

Odisej je našel svoj novi dom, ni pa se vanj udobno naselil. Ker je ležal z naklonom 30 stopinj, paneli sončnih celic niso delovali optimalno, poglavitno pa je, da najzmogljivejša antena ni bila usmerjena proti Zemlji, kar je otežilo telekomunikacijo in temeljito oklestilo "hitrost" prenosa podatkov. Do te srede so jih pridobili 50 MB.

Nasa pravi, da so vsi njeni eksperimenti razen enega – stereokamer za snemanje dvignjenega prahu ob pristanku – delovali in priskrbeli uporabne podatke, čeravno ne toliko, kot bi si želeli. Odpovedal je tudi zasebni eksperiment, univerzitetna kamera EagleCam, ki bi jo po prvotnih načrtih odvrgli malo pred stikom s tlemi, da bi iz žabje perspektive snemala pristanek Odiseja. Manever so odpovedali zaradi zgoraj opisanih težav. Odvrgli so jo nekaj dni pozneje, vendar ni obrodila sadov, pri tem pa ni znano, ali je zatajila brezžična povezava ali kamera sama.

Misija je bila prekopicanju navkljub uspešna. Odysseus je prišel na tla, komuniciral z Zemljo, eksperimenti so pretežno delovali.

Sorodna novica Japonska sonda po lunarni noči ponovno oživela

Odysseus je v sredo zvečer zaradi prihoda lunarne noči, ki traja 14 zemeljskih dni in prinaša temperature do minus 170 stopinj Celzija, ugasnil. Hlad bo najbrž uničil njegovo baterijo ali elektroniko, saj nanj ni prilagojen. A v Intuitive Machines upajo, da se bo morda ob naslednjem sončnem vzhodu vendarle zbudil, kot se je nedavno japonski SLIM, ki je prav tako prevrnjen na tleh Meseca.

Pa tudi, če se ne bo: IM ima že v načrtu še več pristankov na Luni, in sicer v okviru Nasinega programa CLPS, v katerem agencija plačuje zasebnim podjetjem za dostavo tovora na Zemljin naravni satelit in namerava s tem veliko prihraniti. Tovrstne misije navadno stanejo pol milijarde dolarjev, ta pa je agencijin proračun osušila za "samo" 118 milijonov.

Po navedbah Altemusa je zanimanje za sodelovanje izrazila tudi Evropska vesoljska agencija.

Puščanje zraka iz Mednarodne vesoljske postaje se je okrepilo

Iz ruskega modula Zvezda, dela Mednarodne vesoljske postaje (MVP), danes uide 0,9 kilograma zraka na dan. To je enkrat več kot leta 2019, ko so puščanje odkrili, je na novinarski konferenci sporočila Nasa. Varnost posadke ni ogrožena. Puščanje opominja, da je Mednarodna vesoljska postaja že v letih in da je material – predvsem na ruski strani – že precej dotrajan. MVP bo po obstoječih načrtih deorbitiran po letu 2030, Rusija pa namerava iz projekta izstopiti dve leti prej.

Avdio: Posnetek novinarske konference

Za Starship naj bi bil usoden filter

Sorodna novica Super Heavy in Starship sta se razletela visoko na nebu

SpaceX je razkril najverjetnejši vzrok odpovedi na zadnjem poletu Starshipa.

Izstrelitev je potekala novembra lani. Starship se je dvignil iz izstrelišča na Boca Chici v Teksasu. Prvi del poleta je minil brez težav, stopnji sta se ločili. Prva stopnja (Super Heavy) je šla svojo pot, se začela obračati in prižigati motorje za vrnitveni manever. Tedaj se je zgodila napaka in Super Heavy se je razletel. Druga stopnja (Starship) je nadaljevala pot v nebo, a je tudi ta po osmih minutah eksplodirala.

Prve špekulacije so nakazovale, da bi lahko prišlo do poškodbe rezervoarjev ali napeljave zaradi pljuskanja goriva ob ločitvi, a to ne drži.

Sorodna novica Je mogočni Super Heavy uničilo pljuskanje goriva?

SpaceX je sporočil slednje. Super Heavy je po ločitvi začel postopek prižiganja 13 od 33 motorjev raptor. Takrat je odpovedal eden od motorjev (kot so zapisali v angleščini, failed energetically), kar je sprožilo "zaporedje dogodkov", ki so povzročili eksplozijo. Najverjetnejši vzrok pa je bil zamašen filter na napeljavi kisika do motorjev, zaradi česar je precej upadel tlak v turbočrpalki. "Eden izmed motorjev je odpovedal na tak način, da je bila stopnja izgubljena," so zapisali.

Kaj pa Starship? Ta je imel več kisika, kot je bilo potrebno za polet, s čimer so do neke mere simulirali maso tovora. Pred vrnitvijo v ozračje se je bilo treba odvečnega kisika znebiti, zato so ga začeli odzračevati. Pri tem je začelo puščati tudi v spodnjem delu vesoljskega plovila in nato se je vžgalo. Prekinjena je bila komunikacija med računalniki na krovu, zato je bil sprožen sistem za samouničenje. Podrobneje tukaj.

Naslednji polet Starshipa bi bil lahko že ta mesec. SpaceX letos načrtuje do osem poletov.

NOTICE:

FOTO: Nebesni fosil

Hubblova ekipa je ta teden objavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 1841, ki se nahaja v Velikem Magellanovem oblaku, oddaljenem 162 tisoč svetlobnih let. Kroglasta zvezdna kopica je težnostno povezana skupina zvezd v obliki krogle z naraščajočo gostoto proti središču. Takšne kopice so navadno stabilne, zelo stare in lahko vsebujejo zvezde, ki obstajajo tudi do 13 milijard let – skoraj toliko kot vesolje samo. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 2. marec – Falcon 9 - Crew-8

Nedelja, 3. marec – Falcon 9 - Starlink

Ponedeljek, 4. marec – Falcon 9 - Transporter 10

Sobota, 9. marec – Electron - Owl Night Long