Ingenuity ne bo več letel

Misije Ingenuity je konec. Marsovski helikopterček je poškodovan in ne more več leteti. Vseeno pa je v treh letih daleč presegel pričakovanja in je verjetno prva lastovka novega tipa vesoljskih sond.

Ingenuity je dvokilogramski, koaksialni helikopter z 1,2 metra dolgima rotorjema. Na Mars je prispel skupaj z roverjem Perseverance leta 2021. Po načrtih naj bi opravil zgolj pet poletov in s tem preizkusil, ali so tovrstni poleti na Marsu smiselni. Tamkajšnje ozračje je namreč zelo redko, rotorji se morajo vrteti z desetkrat višjo frekvenco kot pri nas, poleg tega je na Marsu zelo mrzlo, kar je neugodno za že tako obremenjeni material. Ingenuity je dokazal, da je početje smiselno, saj je opravil kar 72 poletov. Na zadnjem, ki je potekal 18. januarja, pa ni šlo vse po načrtu.

Nasa je sredi tedna skopo sporočila, da je izgubila stik z Ingenuityjem med poletom in da zadevo preiskuje. Čez nekaj časa se je helikopterček presenetljivo oglasil sam; še je deloval in bil celo v pokončnem položaju, torej varno na pristajalnih nogah. Toda fotografije, ki jih je posnela njegova navigacijska kamera, so bile neizprosne. Na njih je vidna senca zlomljenega kraka rotorja. Vsaj en krak je izgubil četrtino dolžine, zato so nadaljnji poleti nemogoči, so sporočili z Nasinega inštituta JPL.

Najbrž ne bomo nikoli zanesljivo poznali vzroka. Perseverance se ne bo odpeljal do "ponesrečenca", saj je razmeroma daleč in bi moral potovati po neugodnem terenu, polnem sipin, prav tako umanjka telemetrija usodnega dogodka.

JPL-ovci so na novinarski konferenci predstavili svoje videnje. Spomnili so, da je Ingenuity na poprejšnjem poletu – 6. januarja – izvedel zasilni pristanek. Naslednji polet je bil zato precej omejen. JPL je za 18. januar predvidel zgolj kratek "poskok", navpični dvig do 12 metrov in pristanek s hitrostjo metra na sekundo. Tako bi lahko natančneje določili položaj in preizkusili delovanje sistemov. Prvi del poleta je šel po načrtu; stik je bil prekinjen zgolj sekundo pred pristankom. Vsaj en krak je udaril ob tla. Glede na frekvenco vrtenja – več kot 2500 obratov na minuto – najbrž ni bil edini.

Je najprej krak udaril ob tla, zaradi česar je bil prekinjen stik; ali pa je prišlo do odpovedi "na krovu", pomanjkanja električne energije, napake v delovanju računalnika, Ingenuity pa je zato padel? Po mnenju JPL-ja je najverjetnejši vzrok napaka v avtonomnem navigacijskem sistemu.

Avdio: Novinarska konferenca Nase

Ingenuity je predaleč od Zemlje, da bi ga lahko neposredno upravljali, zato se mora zanašati na sprotne odločitve računalnika. Tla "gleda" s kamero, prepoznava značilnosti površja in se sproti odloča. A tla so bila 19. januarja zelo pusta, enolična, kar je – po mnenju JPL-a – zmedlo sistem do te mere, da je mislil, da leti stran od cilja, zato je izvedel oster manever "vrnitve", se preveč nagnil in z rotorjem udaril ob tla, so povedali na novinarski konferenci.

In tako je prvi letalnik na drugem planetu končal svojo dogodivščino. Nasa je z njim izjemno zadovoljna, konec misije je označila za sladko-kisel in že načrtuje boljše izvedenke. Na misiji Mars Sample Return, ki namerava na Zemljo dostaviti prvi neokrnjen vzorec Marsa, bi lahko takšen letalnik pobiral vsebnike, ki jih že zdaj pripravlja Perseverance, in jih dostavljal do rakete, ki jih bo poslala v nebo in potem proti Zemlji.

Mali zrakoplovi bi lahko spremljali vse prihodnje marsovske roverje, zanje pregledovali teren in premagovali razdalje, ki jih betežno vozilo ne zmore. Raziskovali bi lahko tudi druga telesa Osončja z ozračjem. Kar 450-kilogramski Dragonfly bo predvidoma od leta 2034 naprej letal po Saturnovi luni Titan in v enem "čarterju" preletel kar osem kilometrov.

Manj znano je, da Ingenuityja skoraj ne bi bilo. Razvoj se je začel leta 2012, a še leta 2018 sploh ni bil predviden kot del odprave Perseverance; pravzaprav se ga je JPL otepal. Vodstvo misije je bilo izjemno nezadovoljno nad "slepim potnikom", ki bi se zažrl v masno bilanco, po njihovem mnenju ne bi dovolj prispeval k znanstvenemu izkupičku in nasploh bi s svojimi prioritetami "motil optimalno izvedbo misije". Mogoč vzrok za takšno nasprotovanje so tudi običajna ruvanja za Nasin denar med posameznimi ekipami in inštituti, ki včasih presežejo meje "športnosti". Prevladali so zagovorniki eksperimentiranja, kar utegne imeti daljnosežne posledice.

Video: Primer poleta

Linux na Marsu

Še nekaj podatkov in zanimivosti. Ingenuity je v 1004 dneh opravil 72 poletov, preletel 17 kilometrov, v zraku je bil dve uri in deset minut. Ima soosna rotorja s širino 1,2 metra, ki načeloma delujeta pri frekvenci 2500 obratov na minuto; so pa ju med marsovsko zimo, ko je ozračje še redkejše, pognali vse do 2900 obratov na minuto. Elektriko dobiva iz panela sončnih celic nad rotorjema, shranjuje jo v šestih litij-ionskih baterijah s kapaciteto do 40 vatnih ur. Dolžina posameznega poleta sicer ni bila omejena z baterijami, temveč s segrevanjem 350-vatnega motorja, ki je vsako sekundo poleta pridobil stopinjo Celzija. Premagati je moral ozračje Marsa, katerega tlak znaša zgolj slab odstotek tistega pri morski gladini na Zemlji; kar Nasa primerja z letenjem na višini 34 kilometrov. Razvoj in upravljanje sta stala okoli 80 milijonov evrov; v napravo je zaradi naglice in nižanja stroškov šlo večje število splošno dostopnih komponent. Računalnik se pohvali s procesorjem Snapdragon 801, žene ga operacijski sistem Linux, vanj pa je simbolično vgrajen delček letala, s katerim sta poletela brata Wright.

Mimogrede, pred skoraj točno 20 leti sta na Marsu pristala stara, že upokojena Nasina roverja Spirit in Opportunity. Več o tem v spodnjem videoposnetku in povzetku ključnih znanstvenih spoznanj. Le malce več kot dve desetletji pa se okoli Marsa suka evropski satelit Mars Express.

NOTICE:

NA VIDIKU:

Sobota, 27. januar – Electron – Four Of A Kind

Nedelja, 28. januar – Falcon 9 – Starlink

Ponedeljek, 29. januar – Falcon 9 – Cygnus CRS 20