Močen veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Največje izmerjene hitrosti so v nižinah presegale 80 kilometrov na uro, posamezni sunki vetra v gorah pa celo 140 kilometrov na uro. Kaj se je torej dogajalo pred tem močnim vetrom? "Nastal je zaradi specifične vremenske situacije. Nad zahodno Evropo se je poglobilo zelo globoko ciklonsko območje. Hladen zrak je v višinah prodiral prek Atlantika proti severni Afriki. Ob tej hladni fronti je v Afriki potem celo snežilo. Pred njo pa je z okrepljenim jugozahodnim vetrom proti Alpam in tudi našim krajem pritekal zelo topel afriški zrak," je pojasnil Branko Gregorčič z Agencije za okolje (Arso).
In kakšna je bila napoved? "Tak razvoj smo pričakovali, tako da smo že več kot 24 ur vnaprej začeli opozarjati, da bo v ponedeljek, 11. decembra, in v noči na torek veter pri nas dosegal hitrosti, ki so dokaj neobičajne, se torej ne pojavljajo pogosto na obširnih območjih. Po nižinah smo pričakovali, da bo veter presegel 70 kilometrov na uro, v višjih legah pa presegel 100 kilometrov na uro."
Zato je Arso izdal oranžno opozorilo pred viharnim vetrom. Oranžno opozorilo pomeni, da so napovedani meteorološki pojavi nenavadni, ker se pojavljajo manj pogosto, in da so možne gmotna škoda ter žrtve.

Vremenska napoved se je uresničila
Močen veter je takrat po vsej Sloveniji lomil drevesa in odkrival strehe. Več kot 45.000 gospodinjstev je ostalo brez električne energije. Nekateri kraji, med njimi tudi Jezersko in Bohinj, so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta. Škodo, ki jo trenutno ocenjujejo na 130 milijonov evrov, so utrpeli po skoraj celi državi. Le Prekmurju je bilo prizaneseno.
Po ocenah sta podrta dva milijona kubičnih metrov drevja, največ po gozdovih Kočevske, Notranjske in Koroške, kar je največji vetrolom do danes in približno eno drevo na vsakega Slovenca. Tokratni vetrolom je naredil petkrat toliko škode kot največji do zdaj, tisti iz leta 2008.
Vremenska napoved se je torej uresničila.
Kje pa so bile izmerjene najvišje hitrosti? "V zadnjih letih smo mrežo avtomatskih merilnic precej izpopolnili, tako da imamo kar veliko število merskih mest. [...] Najvišja je bila na Ratitovcu, torej v visokogorju. Zelo podobna vrednost, torej 40 metrov na sekundo, je bila izmerjena v Bovcu, a povprečna hitrost je bila tam precej nižja."
Za meritve sunkov Arso uporablja trisekundno povprečje, sicer pa 10-minutno, razlike na postajah pa so lahko zelo velike. Na Ratitovcu je bila povprečna hitrost za dobrih 30 odstotkov nižja od sunkov, medtem ko so bili sunki v nižinski Ljubljani več kot dvakratnik povprečja.

Nekoč je Arso veter meril mehansko, z anemometri in "skodelicami" na njih. Danes pa so praktično vsi instrumenti ultrazvočni, brez gibljivih delov, saj delujejo po principu Dopplerjevega učinka.
Zakaj je veter najmočnejši pozimi?
Slovenija zaradi svoje lege v zavetrju Alp ni zelo vetrovna, je pojasnil Gregorčič. Viharji so v zimskem času veliko pogostejši severno od tega gorovja. Pri nas je najmočnejša burja na Primorskem, karavanški fen, včasih pa se izkaže predfrontalni jugozahodnik. "In to je bilo v tem primeru."
Posebej je močen jeseni in pozimi. Zakaj? "Vetrovi so v zimski polovici leta v splošnem močnejši, ker so razlike v zračnih tlakih nad morjem in nad kopnim večje. Razlike v zračnih tlakih pa so pravzaprav tiste, ki poganjajo vetrove." Te pa so pozimi še posebej izrazite na severni polobli, kjer je morje toplo, celina pa hladna.
Logaritemski profil vetra
Veter ima v atmosferi logaritemski profil, kar pomeni, da se hitrost izrazito povečuje z višino. Določen je s parametrom hrapavosti, podobnim trenju. "Zelo je pomemben ravno pri katastrofah, kot je bila minula," je povedal Šavli. Če je namreč po gozdu zelo enakomerno razporejen, potem bo sila vetra na posamezne krošnje relativno majhna. Če pa so krošnje razgibane, različno visoke – ob izrazito neravnem terenu – potem bo prišlo do večjega vetroloma, je pojasnil Matic Šavli s katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Najtežje se orkanskemu vetru upira smreka. Na zavodu za gozdove so pojasnili, da je predstavljala kar 80 odstotkov podrtega drevja. Listavci so malo bolj na varnem, saj so pozimi brez listja. Negativen dejavnik so bile tudi večje količine padavin, saj je bil december nadpovprečno moker, tla pa razmočena. Posledično so zagotavljala manj opore.
Hitrost, ki taka drevesa podira, je že 100 kilometrov na uro, je ocenil Šavli.
Kaj pa sploh je veter?
"Veter je gibanje molekul zraka. Nastane kot odziv na sile, ki delujejo na posamezne elemente volumna zraka," je povedala Nedjeljka Žagar, prav tako s katedre za meteorologijo na FMF-ju. Vetrovi prenašajo gibalno količino, vlago in toploto med oddajenimi deli planeta, med tropskimi predeli in poloma, med tlemi in višjeležečimi sloji. Veter je trirazsežni vektor. V povprečnih razmerah in zmernih zemljepisnih širinah pihajo približno horizontalni vetrovi. Veter v troposferi obravnavajo kot dvorazsežni tok, je pojasnila.

Ko se z višino spreminja, pojav imenujejo striženje vetra. To je značilnost splošne cirkulacije v zmernih zemljepisnih širinah. V povprečnih razmerah za vsak kilometer višine narašča za okoli 15 kilometrov na uro. Najmočnejši so med 8 in 11 kilometri, imenujejo se vetrovni stržen. Tam običajno presegajo 100 kilometrov na uro, pogosto pa presežejo 300 km/h. Ti pasovi se raztezajo več tisoč kilometrov v smeri vzhod-zahod in so debeli nekaj sto kilometrov, je dejala Žagarjeva.
Decembrski dogodek
Decembra sta se združila dva ekstremna dogodka. Prvi je bil močen jugozahodni tok na višini, ki je k nam prinašal zrak z območja severozahodne Afrike. Delci zraka, ki potujejo proti severu, se počasi spuščajo, tako da lokalno, nad nami, prispevajo k naraščanju temperature. Pri tem dogodku so izmerili ekstremno visoke temperature, ne le pri tleh, temveč v celotnem stolpcu zraka. Druga komponenta je bil viharni jugo nad Jadranom, veter, ki je drugače od burje slabo raziskan in razumljen.

Za kakovostno napovedovanje vetra so potrebne obširne, kakovostne meritve ne samo pri tleh, temveč po celotnem zračnem stolpcu. Na FMF-ju v 12 urah opravijo do 700 meritev na vertikali.
Težko napovedovanje prihodnosti
Je takšnih dogodkov vedno več? Težko bi to trdili, saj živimo na območju, kjer se je vreme vedno hitro spreminjalo, vremenske ujme pa so bile vedno pogoste. Že leta 1926 smo imeli intenzivne poplave in obsežen vetrolom. Študija avstrijskih klimatologov, ki povzema 250 let dogajanja na območju Alp, kaže, da je edina dokazana sprememba temperature, in sicer za približno dve stopinji Celzija. S tem je povezano večje število intenzivnejših vročinskih valov v poletnem času.
Viharnega vetra bo vedno več, če se bodo spremenile razmere, ki ga ustvarjajo. Eden izmed pogojev je striženje, povezano pa je s cirkulacijo vetra v okviru treh cirkulacijskih celic. Za zdaj nimamo dovolj neposrednih meritev, ki bi kazale, da se je cirkulacija v zadnjih desetletjih v prosti troposferi spremenila. Simulacije kažejo, da so spremembe v cirkulaciji relativno majhne, kar pa ne pomeni, da so majhne tudi njihove posledice. Več klimatskih modelov nakazuje, da se bodo poti ciklonov nad severnim Atlantikom in Evropo premaknile nekoliko bolj na sever, skupaj z njimi pa še zahodni vetrovi pri tleh.

.

Ugriznimo znanost: Rušilni veter (22. februar 2018)
Močen veter je 11. in 12. decembra lani po vsej Sloveniji lomil drevesa. Nekateri kraji so bili zaradi podrtih dreves odrezani od sveta, več kot 45 tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike. Škodo zaradi vetroloma in odkritih streh so z izjemo Prekmurja utrpeli po vsej državi. Vetra, ki bi povzročil toliko škode, ljudje ne pomnijo. Zakaj in kako nastajajo tako močni vetrovi, ki podirajo drevesa in odkrivajo strehe? Se res pojavljajo vse pogosteje? Jih lahko pričakujemo čedalje več? Kakšne strehe lahko kljubujejo močnim in orkanskim vetrovom? Kako merimo in napovedujemo veter?

Frekvenca X - Človek stroj: od Platona do Terminatorja (22. februar 2018)
Družbene predstave o človekovem telesu so za Frekvenco X analizirali: Miha Blažič – N’toko, glasbenik, kolumnist in aktivist; Mirt Komel, filozof (Fakulteta za družbene vede) ter Matevž Dular, raziskovalec (Fakulteta za strojništvo). Pred očmi je bilo človeško telo – analizirali so predstave telesa v različnih filozofskih tradicijah: vlogo medicine in drugih znanosti pri oblikovanju teh predstav, vpliv religij in drugih mističnih narativov na oblikovanje diskurza o telesu skozi zgodovino, pa tudi vse močnejši vpliv modernih tehnologij nanj, npr. mobilnih aplikacij, ki omogočajo najpreprostejši nadzor in “optimizacijo” naših strojev doslej.

Ugriznimo znanost: Zdravljenje z obsevanjem (15. februar 2018)
Rak je skupina bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva. Ena od treh metod, ki jih najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju rakavih bolezni, je radioterapija, to je tarčno obsevanje obolelega predela. Za kakšne vrste žarkov pravzaprav gre pri obsevanju in kako delujejo na obolelo tkivo, torej tumor, ter kako na zdrave celice? Kakšni so lahko stranski učinki obsevanja? In kako se zdravnik onkolog radioterapevt odloči za odmerek sevanja? Z ionizirajočimi žarki so danes zdravniki sposobni pozdraviti približno polovico rakavih bolnikov.

Frekvenca X: Pozornost je temelj gradnje človeške družbe in civilizacije (22. februar 2018)
Človeška pozornost je eden najbolj omejenih virov v 21. stoletju, vsak jo ima na voljo le določeno količino. Pomaga nam ločevati nepomembne informacije in dražljaje od pomembnih, je ena temeljnih človeških značilnosti, ki nam omogoča izgradnjo družbe in civilizacije. Moderne tehnologije in nenehno odprt tok informacij jo postavljata v novo vlogo – okrog nje se gradi ekonomija pozornosti, v kateri podjetja tekmujejo za košček našega časa in misli. V Frekvenci X o vrstah naše pozornosti, mitih, ki so povezani s trajanjem pozornosti in moderno tehnologijo, posebnih sposobnostih oseb z motnjami avtističnega spektra ter o zavednih in nezavednih procesih, ki jim mnogokrat ne posvečamo dovolj pozornosti.

Ugriznimo znanost: Oživljanje mamutov (8. februar 2018)
Mamut je bil eden največjih kopenskih sesalcev. Izumrl je pred približno 12.000 leti. Več kot 80 odstotkov vseh ostankov mamutov so našli v večnem ledu in snegu v vzhodni Sibiriji, vendar je ta žival živela tudi na območju Slovenije. Na kar 17 najdiščih so našli ostanke oklov, zob, čeljusti, stegnenice. Slovenci se lahko pohvalimo tudi z najbolje ohranjenim okostjem mamuta v Evropi. Replika 40 let starega samca, ki je živel pred 20.000 leti, je na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Kakšno je pravilno shranjevanje okostij in drugih ostankov mamutov? Ali bi lahko mamuta nekega dne spet obudili? Južnokorejski znanstveniki želijo mamuta klonirati, podobno kot to že počnejo s psi. V prihodnji oddaji bomo govorili tudi o tem, ali bo morda ledenodobnega rastlinojedca uspelo oživiti znanstvenikom s Harvarda. Ti napovedujejo, da bodo ustvarili nekakšnega križanca med mamutom in slonom.

Frekvenca X - Tesla v vesolju: dosežek ali promocija? (7. februar 2018)
Po svetu je odmevala izstrelitev rakete Falcon Heavy, ki jo je v vesolje poslalo podjetje SpaceX lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev z znanstvenega in tehnološkega vidika, je komentiral Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.

Ugriznimo znanost: Rekonstrukcija klime v preteklosti (1. februar 2018)
V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura tam tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Lahko! To omogoča dendrokronologija, veda, ki analizira drevesne branike oziroma letne prirastke dreves. V njih se namreč hranijo spremembe okolja, v katerem so drevesa rastla. Znanstveniki lahko z merjenjem širin letnih prirastkov, gostote posamezne branike in preučevanjem razmerja stabilnih izotopov v braniki rekonstruirajo klimo za več 100 let nazaj. In razložijo celo zgodovinske dogodke, na primer, kdaj je bil na določenem območju požar.

Frekvenca X: Jabolko na mizi in slovenski kvazikristal (1. februar 2018)
Zaradi fizikalnih vplivov lahko dobijo preproste plasti celic ali tkiva zelo nenavadne oblike. Če pustimo jabolko nekaj dni na mizi, opazimo, da postaja vse manjše, saj pride do neskladja med prostornino mesa in površino lupine. Ta se naguba. Naš gost Primož Ziherl celične strukture pojasnjuje s poenostavljenimi fizikalnimi modeli in povedno ugotavlja, da je resnica odvisna od tega, s kako natančnim povečevalnim steklom jo želimo videti. Ziherl je z japonskim kolegom predlagal tudi fizikalni obstoj novega dvorazsežnega kvazikristala, kar je eden najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2017.