Cunami globalnega zanimanja za otok s komaj 57.000 prebivalci je povzročil ameriški predsednik Donald Trump z obuditvijo zamisli o njegovi prilastitvi. Washington si je namreč Grenlandijo neuspešno poskušal prilastiti štirikrat, leta 1946 je v tajnih pogovorih Danski zanj ponujal zlato v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Po drugi svetovni vojni je tam obdržal vojaško oporišče. Svoj zgodovinski pečat želi otoku vtisniti Donald Trump, zato je tja na propagandno misijo poslal svojega sina.

Trumpove izjave o Grenlandiji izzivajo ogorčenje, proteste in nelagodje danske vlade. Grenlandski premier je februarja razglasil predčasne volitve, ker da so pred državo časi, kot jih še ni bilo. Prejšnji teden so Grenlandci v luči Trumpovih groženj na voliščih jasno izrazili svoje stališče. "Nočemo biti Američani ali Danci. Mi smo Grenlandci, Inuiti, in tako bo vedno," je eden od grenlandskih volivcev povedal za agencijo APTN.

Neodvisnost otoka od Kraljevine Danske je v programih vseh večjih političnih strank, njihova stališča se razhajajo le glede izpeljave osamosvojitve. Zmagovalna Demokratska stranka in tudi številni prebivalci se zavedajo, da to ni mogoče brez gospodarske samozadostnosti.

Zgodovina odnosov med Grenlandijo in Dansko je zapletena, za večinske Inuite pa travmatična. Danski kralj Friderik je v nasprotju z dansko vlado na otoku priljubljen, številni v njem vidijo posrednika. Grenlandiji je s podobo polarnega medveda v kraljevskem grbu namenil posebno mesto. Lani je kralj Friderik spet obiskal deželo, ki jo je pred 25-imi leti prepotoval na saneh.

Grenlandija je sicer del Evrope in je avtonomna pokrajina v Kraljevini Danski. Stoletja je bila danska kolonija, leta 1979 pa je s posvetovalnim referendumom dobila večjo avtonomijo v kraljevini.

Drugič so Grenlandci na referendumu o avtonomiji glasovali leta 2008. Od leta 2009 tako grenlandski parlament in vlada samostojno odločata o notranjih zadevah in izrabi naravnih virov, Danska pa o njeni obrambi in zunanji politiki, zagotavlja tudi polovico grenlandskega proračuna. Naravna bogastva – predvsem rudnine – in njihovo izkoriščanje so od nekdaj usodno politično vprašanje, ki razdvaja javnost.

Čeprav se pod grenlandskim ledom skrivajo pomembne globalne rezerve redkih rudnin, za zdaj delujeta le dva rudnika. Tamkajšnje gospodarstvo temelji na lovu, kmetijstvu, predvsem pa na ribištvu, saj ta obsega 95 odstotkov vsega izvoza. Grenlandija je torej strateško pomembna figura na arktični šahovnici, zato si jo geopolitični odločevalci hočejo lastiti.