Kljub temu so nevladniki zaskrbljeni, saj zaveze niso podpisale stranke, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje. Podpis pa so dodali v DL-ju, Piratski stranki, PS-ju, SD-ju, Solidarnosti, v Verjamem, ZaAB-u in Združeni levici.
Popoldne so izjavo o načelni podori posredovali tudi iz Stranke Mira Cerarja, niso pa prispevali svojega podpisa. "Spoštujemo človekove pravice vseh ljudi in se ne želimo posebej politično zavezovati k spoštovanju človekovih pravic le določenih skupin. Storili bomo vse, kar bo v naši moči, da bo delovala pravna država in na ta način bodo tudi spoštovane človekove pravice vseh ljudi v Republiki Sloveniji," so med drugim zapisali.

V nevladnih organizacijah opažajo, da po padcu družinskega zakonika na referendumu v Sloveniji ni napredka na področju pravic LGBT-oseb. Medtem ko v nekaterih drugih državah odpravljajo njihovo sistemsko diskriminacijo - ponekod so med drugim uveljavili možnost poroke istospolnih parov -, pri nas na sistemski ravni ni napredka, je na današnji novinarski konferenci dejal aktivist za varstvo in promocijo pravic LGBT-oseb Mitja Blažič.

Predstavniki strank podpisnic so poudarili njihovo zavzemanje za pravice posameznikov ne glede na spolno usmerjenost ali druge okoliščine. Pravic LGBT-oseb po njihovem mnenju v 21. stoletju ne bi več smeli postavljati pod vprašaj in o njih razpravljati.

Zaveza vključuje prizadevanje za človekove pravice in enakost za vse. Podpisniki so obljubili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, za sprejetje normativnih ukrepov, ki bodo v celoti odpravili sistemsko diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb, partnerstev in družin, ter tudi ukrepov za ustrezno ureditev postopka prilagoditve spola.

Prav tako so s podpisom obljubili zavzemanje za vzpostavitev neodvisne institucije za spremljanje stanja človekovih pravic, njihovo promocijo ter zaščito in varstvo pred diskriminacijo skladno z zahtevami in priporočili Sveta Evrope in EU-ja.

Stranke, ki jim kaže najbolje, brez podpisa
Druge stranke, ki kandidirajo na volitvah, zaveze niso podpisale. Po Blažičevem mnenju je skrb vzbujajoče prav to, da je med njimi večina tistih, ki jim javnomnenjske raziskave obetajo najboljše izide in največ izvoljenih poslancev. Tako naj bi bili v prihodnjem sklicu DZ-ja dve tretjini poslancev iz strank, ki zaveze niso podpisale, ugotavlja Blažič.

Med Blažičem in predstavniki strank, ki so zavezo podpisale, pa so se na novinarski konferenci kresala mnenja o tem, ali je na kandidatne liste pomembno uvrstiti osebe, ki so javno izrazile svojo istospolno usmerjenost. Na tokratnih volitvah sta takšna dva kandidata na različnih listah. Po mnenju nekaterih so bolj kot to, da javno deklarirani istospolno usmerjeni kandidirajo za poslance, pomembno uradno stališče stranke in njihovi dosedanji ukrepi na tem področju.