Sestanek s predstavniki Ukrajine in vseh evropskih porabnic ruskega plina je predlagal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, vendar v Kijevu nad predlaganim prizoriščem srečanja najprej niso bili navdušeni, saj so si želeli, da bi pogovori potekali v Bruslju ali Pragi, ki je zdaj predsedujoča Evropski uniji.

O srečanju sta se ponoči pogovarjala ruski premier Vladimir Putin in ukrajinska premierka Julija Timošenko ter se po poročanju tiskovnega urada ukrajinske vlade dogovorila, da se v soboto le usedejo za mizo in poskušajo najti rešitev glede vprašanja poplačila ukrajinskega dolga in cene plina za letošnje leto.

Rusija je zaradi spora glede dolga in novih cen prvi dan novega leta ustavila pošiljanje plina Ukrajini, in ko s tem ni dosegla želenega učinka, se je pred tednom dni odločila, da popolnoma ustavi pošiljke plina evropskim porabnikom čez ukrajinsko ozemlje.

Komu gre sploh verjeti?
Po doseženem dogovoru med Kijevom in Moskvo, pri katerem je posredoval Bruselj, je Rusija v torek znova začela pošiljati plin po plinovodih čez Ukrajino, a v EU-ju trdijo, da so prejeli malo oziroma nič plina. Rusija je obtožila Ukrajino, da si namerno prisvaja plin, namenjen za Evropo, medtem ko Ukrajina trdi, da so Rusi zagotovili premalo plina in zato v plinovodih ni pritiska, ki bi omogočil normalen pretok. Obupani evropski voditelji, ki ne vedo več, komu bi v sporu verjeli, so sporočili, da nobene od teh dveh držav ne bodo več obravnavali kot zanesljive energetske partnerice.

Komu gre torej verjeti, je MMC povprašal Klemena Grošlja, raziskovalca na katedri za obramboslovje na FDV-ju. "V tej zgodbi je v trditvah vseh strani zrno resnice, pa hkrati tudi neresnice. Na eni strani Rusija sicer dobavlja plin proti EU-ju, ampak v zelo majhnih količinah nekje okoli 100 milijonov kubičnih metrov dnevno, čeprav ta količina običajno presega 300 milijonov kubičnih metrov. Zato lahko sklepamo, da manipulira s pritiskom in izrablja določene slabosti v ukrajinskem plinovodnem sistemu. Na drugi strani Ukrajina izkorišča nastale razmere za krepitev pogajalskih izhodišč, saj se zaveda, da ko bo enkrat ruski plin nemoteno tekel na Zahod, bo njena težava z Rusijo z vidika EU-ja nepomemben. Je pa res tudi, da zdaj Ukrajina potrebuje plinovodno omrežje za oskrbovanje lastnih uporabnikov, predvsem pa industrijskih centrov na vzhodu države še posebej, ker je Ukrajina v preteklosti potrebne količine plina za vzhod države pridobivala iz ruskega izvoza na Zahod, kot nadomestilo za tranzit plina prek svojega ozemlja. Zdaj pa te možnosti, vsaj glede na nekatere interpretacije sporazuma, ki ga je izposlovalo češko predsedstvo, nima več oziroma ta sporazum ne ureja vprašanja zagotavljanja in plačila t. i. tehnološkega plina in pa tranzitnih taks. Vsekakor je nemogoče pričakovati, da bi Ukrajina privolila v to, da bi plin tekel na Zahod, medtem pa sama ne bi mogla oskrbovati s plinom, niti iz svojih zalog, vzhoda države. To bi namreč samo še zaostrilo že tako razgrete politične razmere v Ukrajini. Seveda pa ne moremo izključiti, da je mogoče prav to tudi ruski cilj."

Rešitev je v novem dogovoru
"Sam menim, da bo za rešitev spora potreben nov dogovor med EU-jem, Rusijo in Ukrajino, ki bo zajel vsa odprta plinska vprašanje med navedenimi akterji, predvsem pa bi moral EU Rusijo in Ukrajino prisiliti, da preideta na tržni način obračunavanja cene plina, tranzitnih taks in pa ruske uporabe podzemnih skladišč na ozemlju Ukrajine. Na drugi strani pa bi moral EU hočeš nočeš z Rusijo začeti intenziven in povsem realističen dialog glede nadaljnjih rusko-evropskih odnosov, vključno z energijo in nadaljnjo širitvijo EU-ja. Samo tako se bomo lahko izognili ponovitvam zdajšnje krize," rešitev plinskega spora vidi Grošelj.

Rešitve še ni videti
Zaradi spora med Moskvo in Kijevom so najbolj prizadete države Srednje in Južne Evrope, ki so skoraj stoodstotno odvisne od ruskega plina in so se sredi mrzle zime zaradi ustavljenih pošiljk znašle v nemogočih razmerah.

Premierja Bolgarije in Slovaške, ki najbolj občutitita posledice spora, sta bila v sredo v Kijevu in Moskvi, a tam nista slišala ničesar, kar bi jima vlilo optimizma.

Slovaški premier Roberto Fico je dejal, da njegova država, ki je zaradi spora razglasila izredne razmere in celo razmišlja o ponovnem zagonu starega sovjetskega jedrskega reaktorja, ne pričakuje skorajšnje ponovne vzpostavitve pošiljk ruskega plina.

"Pogovori v Kijevu in Moskvi so pokazali, da je spor med Ukrajino in Rusijo zelo velik, v bistvu je politične narave in kaže, da ga tudi Evropska unija ne more takoj rešiti," je bil pesimističen Fico.

Predsednik Evropske komisije Jose Manule Barroso je položaj opisal kot "nesprejemljiv in nezaslišan" ter zagrozil, da bo evropskim energetskim podjetjem predlagal tožbo proti Rusiji in Ukrajini zaradi nespoštovanja pogodb o pošiljanju plina.

G. V.