Pametna klop z možnostjo polnjenja telefona, Wi-Fi-jem, sistemom na dotik in rotacijo barv je inovacija mladih slovenskih ustvarjalcev, ki je na sejmu pohištva v Ljubljani osupnila tudi mednarodno komisijo.

Računalniki, tablice in pametni telefoni so verjetno najbolj reprezentativni primerki sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). A dva še ne tridesetletna industrijska oblikovalca in inženir elektrotehnike z Mirne na Dolenjskem so sodobno tehnologijo prenesli na urbano opremo. Cestni zaporni količki, ulične svetilke, koši za smeti, korita in avtobusna postajališča so dobila novo podobo in pomen.

Modularna urbana oprema Moment, ki so jo zasnovali, oblikovali in razvili Domen Gregorič, Jan Ravbar in Grega Logar (Aklih moment) je svojevrstna inovacija, ki so jo predstavili na Top Ideji - borza oblikovanja v sklopu pohištvenega sejma Ambient Ljubljana na Gospodarskem razstavišču. "Spreminjanje barve v urbanem prostoru je dejansko novost za uporabnika, saj lahko naključno spreminja barvo. Sistem na dotik, ki ga je razvil Gregor Logar, odseva signal skozi kerrock, nanj ne morejo vplivati zunanji dejavniki, kot je vreme, deluje pa izključno na dotik," razlaga Domen.

Pametna klop na dotik z Wi-Fi-jem
Klopi, koritu ali stebričku je treba le približati roko, kot to stori Jan, in pred očmi se začenjajo spreminjati rumena, zelena, modra, vijolična in rdeča barva. Impresivno za klop, ki naj bi bila del opreme avtobusne postaje. Ker so razni svetlobni učinki lahko le še eden izmed t. i. onesnaževalcev okolja, so pri zasnovi svetlobe upoštevali zakonsko uredbo o mejni vrednosti razsvetljave. "Vsa stekla so ravna, zato ne onesnažujejo okolja. Ravno zato smo morali spremeniti optiko, in to je velika inovativnost."

"Dobro. Kaj pa pomeni tale obris pametnega telefona s prikazanim priklopom na belem robu klopi?" vprašam. "To je USB-priklop za polnjenje telefona, lahko pa se tudi brezžično povežemo na Wi-Fi." pojasni Domen. Nadaljuje, da imajo narodi Skandinavije, Beneluksa in Nemčije kulturo urbane opreme na zelo visoki ravni, "zato smo si rekli, pojdimo še mi v to. Zadevo smo nadgradili s pametno klopjo z možnostjo polnjenja telefona, brezžično internetno povezavo, s sistemom na dotik in spreminjanjem barve. Seveda pa je lahko klop tudi čisto navadna, kot jo poznamo do zdaj."

No, morda ne čisto navadna klop, saj kovinsko ogrodje, ki ga je izdelalo podjetje Povše Metal iz Šentruperta, po obliki in sveži beli barvi prej spominja na ohišje pametnih telefonov kot na klasični parkovni repertoar. Izdelane so iz obstojnega sibirskega macesna, ki ima v primerjavi s smreko več kot trikrat daljšo življenjsko dobo (tj. okoli deset let). In cena? "Navadna klop iz smreke stane 350 evrov, naša z vso tehnologijo pa 900 evrov. Cena torej prenese. Nekaj naročil že imamo iz Nizozemske, pa tudi iz Slovenije," razloži Domen.

Povezovanje oblikovalcev z industrijo
Ravno to je osnovni namen Top Ideje – borze oblikovanja, da mladi še neuveljavljeni oblikovalci in arhitekti predstavijo svoje ideje in eksponate ter vzpostavijo dialog med oblikovalsko stroko ter slovenskimi in tujimi proizvajalci elementov bivanjske kulture. "Mi jim le omogočimo brezplačen razstavni prostor, na katerem se z njimi lahko srečajo," pojasni Marjana Lavrič, vodja Službe za odnose z javnostmi Gospodarskega razstavišča. Ideja, da bi povezali mlade oblikovalce z industrijo, je dozorela pred petimi leti v oblikovalskem podjetju Quadrat design, letos pa je njeno vodenje v celoti prevzel samostojni oblikovalec Ernest Nograšek, ki je bil tudi predsednik žirije za podelitev istoimenskih nagrad "top ideja". Kot pravi, so vsi mladi razstavljavci izredno motivirani, saj bi bili radi uspešni.

Dober pokazatelj, da se na borzi oblikovanja predstavlja perspektivni kader slovenskega oblikovanja, je po besedah Nograška tudi to, da so kar trije razstavljavci s Top ideje prejeli nagrado na ravni vseh razstavljavcev na sejmu Ambient Ljubljana "top five". Članica mednarodne komisije Nizozemka Rianne Makkink je priznala, da je bila strokovna komisija pet najboljših razstavljavcev primorana iskati tudi med mladimi kreativci. "Na samem izboru namreč ni bilo dovolj ustreznih kandidatov, saj smo morali odločati med desetimi (da smo jih nominirali pet!). Na srečo pa smo lahko izbirali tudi med mladimi kreativci, med katerimi smo nagradili kar dva."

Zanimanje je, večjega premika ne
Poleg večnamenskega pohištvenega elementa Lessi (oblikovalec Luka Bassaneze) in posebne nagrade za ročno izdelane kuhinjske pripomočke Island Spirit Bruna Velčića so se med pet najboljših na ravni vseh 206 razstavljavcev na pohištvenem sejmu uvrstili ravno Domen, Jan in Grega z modularno urbano opremo Moment. "S projektom smo se prijavili zato, ker želimo ustanoviti podjetje, in to se nam je zdela dobra iztočnica za začetek in potrditev našega dela." Potrditev pa je bilo več kot dovolj. Poleg uvrstitve med pet najboljših so fantje z Mirne na Dolenjskem prejeli tudi nagrado 'top ideja' za 3D-svetilke in 3D-zvočnik, ki so jih izdelali s 3D-tiskalnikom. Komisijo so prepričali premišljeno oblikovanje, inovativen pristop in usmerjenost v prihodnost.

"Zanimanja za ta projekt je vedno več," pove Marjana Lavrič, ki hkrati opozarja, da je "seveda drugo vprašanje, ali predstavniki industrije pokažejo interes in ali tudi pridejo." To so na svoji koži občutili trije absolventi arhitekture, ki delujejo pod znamko TRIpike (Urša Križman, Luka Fabjan, Tadej Podakar). Lani so bili za modularne regale Reml shelf na Top ideji nagrajeni, "a od takrat večjega premika ni bilo," priznava Urša. "Za izdelek smo dobili veliko nagrad, pohval, tudi v indijski arhitekturni reviji Indian Arhitect and Builder. Težava pa je v tem, da so naši naročniki iz Azije, police pa so težke okoli 60 kilogramov. Samo za poštnino do Singapurja bi plačali 700 evrov." Njihov drugi izdelek, tablo PLEAHboard, so na primer opazili snovalci lokala Centralna postaja v Ljubljani, ki smo ga na MMC-ju kot zanimiv interjer že predstavili.

Nenehno iskanje novih možnosti
A upanje še zdaleč ni izgubljeno. "Sodelovanje je super priložnost, da predstavimo svoj novi izdelek in vidimo odziv ljudi," doda v smehu Urša, ko stoji pred zaobljenim lesenim akvarijem, v katerem plavajo tri pisane pajčolanke z izbuljenimi očmi. Kreativci so namreč odkrili novo priložnost. "Po ogledu trgovin za male živali smo ugotovili, da prodajajo izdelke brez oblikovalske dodane vrednosti. Zato smo dali idejo na papir, les kot material pa se nam je zdel super ideja." In tako je nastala kolekcija WOOD flex home, ki jo za zdaj tvorita prototipa: lesena modularna kletka za male glodavce in zanimiva osvežitev na področju akvaristike – lesen zaobljen akvarij.

"Sprva je bil akvarij še bolj zaobljen, a se je začel les gubati, zato smo sprejeli kompromisno rešitev. Uporabili smo vezano ploščo, ki jo je izdelalo podjetje, ki se ukvarja s trajnostnim lesom, tako da bo material primeren za uporabo v akvariju." Pleksi steklo na dveh straneh akvarija je vstavljeno v osemmilimetrski utor, ki je zadelan s silikonom, filter pa je skrit v lično oblikovanem luknjičastem glinenem tulcu. Modularna kletka za glodavce pa ima v pleksi steklu vdelane magnete, tako da lahko postavitev elementov (držalo za vodo, kolo, polička in lestev) poljubno premikamo po kletki.

Dobrih idej je veliko, a prodor je težak
Da je prihodnost za mlade oblikovalce trnova, se strinja diplomirana ekonomistka in mati treh otrok, ki je trenutno absolventka arhitekture, Vera Fois. "Dobrih idej je veliko, a težko je graditi prepoznavno blagovno znamko in prodreti tudi na tuje trge." Z akademskim slikarjem Branetom Širco se na Gospodarskem razstavišču predstavljata z modularnimi palčkami Tipl'l Dip'l Brainer (znamka VAW - Vera at Work), ki so lahko odcejalnik za posodo, obešalnik za obleke, ključe in še kakšna dodatna ideja, ki si jo izmisli uporabnik.

"Ideja je nastala naključno, ko smo lani v Branetovem ateljeju potrebovali odcejalnik, saj smo ravno prenovili kuhinjsko nišo. Tako smo začeli raziskovati in uporabili smo material, ki je bil pri roki - les. Nad izdelkom sva bila navdušena in tudi drugi so v njem videli veliko možnosti uporabe." Poleg potencialnih partnerjev, ki so na pohištvenem sejmu že pokazali interes za sodelovanje, bosta srečo poskusila tudi na platformi za množično financiranje Indiegogo in Kickstarter. Kot ekonomistka s pridobljenim znanjem v gospodarstvu Vera dodaja, da bi morali v Sloveniji na državni ravni "zgraditi strategijo, kako se predstaviti tudi kot oblikovalska država, ne le kot država izvajalcev 'lon poslov'."

Tudi to je eden izmed nasvetov Rianne Makkink slovenskim oblikovalcem in gospodarstvu: "Ne kopirajte, temveč se osredotočite na to, v čemer ste dobri. Poleg tega ne izvažajte le surovin, temveč tudi slovensko oblikovanje," pravi nizozemska oblikovalka in arhitektka, ki opozarja, da je uspešnost slovenskega oblikovanja odvisna tudi od dobrega sodelovanja med oblikovalcem, proizvajalcem in založnikom.

Premišljeni izdelki
Težava torej ni toliko v tem, da bi imeli oblikovalci premalo znanja in sposobnosti, bolj je v tem, "da bi to morali prepoznati tudi proizvajalci ali tržniki, saj so njihovi izdelki že na nekem nivoju," ugotavlja Nograšek. Kot primer dobre prakse pokaže na Top ideji nagrajeno otroško hiško Klipy Klap. "Hiška ima dobre detajle, prav tako je sestavljena brez vijačenja. To pomeni, da je zelo preprosta za proizvodnjo, prevoz, sestavljanje in skladiščenje."

Tu je tudi modularna vrtna kuhinja Garden Gourmet (3S design), izdelan izdelek, pripravljen za prodajo. "Na Top idejo smo se prijavili, saj želimo dobiti prvih deset naročil. Po dveh dneh kaže kar dobro. Zanimanje je zelo veliko, tudi zaradi peči, ki smo jo naredili v sodelovanju s podjetjem Imag kamini," hiti z razlago Maca Strle. T. i. multikamin ima spodaj krušno peč, nad njo je plošča, na kateri se lahko kuha, zgoraj pa je klasičen žar z mrežo. Kamin omogoča tudi pečenje v podpeki.

Modularna kuhinja se lahko sestavi iz različnih elementov, katerih cena se giblje med 800 in 2.000 evrov. To pomeni iz odlagalnih polic, vrtne omare, klopi, dvignjene grede in pulta, ki ima možnost izreza za korito in je premazan s posebno betonsko prevleko, ki ga je izdelalo podjetje Jup in je novost na trgu.

To, da oblikovalci za vse dele izdelave poskrbijo sami, je lahko tudi težava, opozarja Nograšek. "To, da je oblikovalec sam načrtovalec in proizvajalec, ki mora na koncu še tržiti svoj izdelek, je namreč izredno velik zalogaj." Ko moraš vse opraviti sam
Pomembno pri vseh predstavljenih izdelkih je tudi to, da so narejeni v Sloveniji. Večino so oblikovalci izdelali kar sami. Darja Rant (Klobbka - unikatne tekstilije), podiplomska študentka Naravoslovnotehnične fakultete, smer oblikovanje tekstila in oblačil, za izdelavo enega polstenega tabureja porabi od 25 do 35 ur dela. "Vse delam sama, ročno. Tabureji so narejeni iz volnene polsti, zgoraj je volneno pletivo iz domače slovenske volne. Polnjeni so z luščinami pire, ki je slovenski izdelek. Ker imajo luščine lastnost, da se lahko navzemajo vlage, se lahko vreča vzame ven in jo presušimo na soncu, zato ni skrbi, da bi se pojavila plesen." Izdelek je že našel svojega "tržnika", saj ga bodo po koncu sejma prodajali v trgovini s sodobnimi slovenskimi izdelki.

Fotografije: Katja Štok