Pred preiskovalno komisijo, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, sta bila danes zaslišana vodilna v zdaj že nekdanji Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, Dagmar Komar in Marko Golob.

"Rast kreditov v višini 28 odstotkov poprečno letno je vzrok za slabe terjatve v slovenskih bankah," je poudaril Marko Golob. Za visoko rast posojil pa je po njegovih besedah odgovorna kriminalna gospodarska politika v obdobju med letoma 2004 in 2008, ko je vlado vodil Janez Janša.

Poleti 2007, ko je s propadom prvih hipotekarnih bank postalo povsem jasno, da prihaja gospodarska kriza, "smo tudi z menjavo na čelu Banke Slovenije dali nogo na plin in še pospešili kreditiranje." V letih 2007 in 2008 se je namreč obseg kreditiranja povečeval za od 30 do 40 odstotkov letno.

AUKN ravnal po navodilih vlade
Člani preiskovalne komisije so Goloba spraševali predvsem o NKBM-ju. Povedal je, da je dokapitalizaciji, ki so jo izvedle Pošta Slovenije, Gen energija in Eles nasprotovala tedanja ministrica za gospodarstvo Darja Radič, vendar pa je AUKN moral ravnati v skladu z navodili vlade, naj banko dokapitalizira s sredstvi, ki jih ima v upravljanju. Podobnih primerov dokapitalizacij je bilo že prej kar nekaj.

"Izbrali smo družbe, ki so imele likvidna sredstva in so dobro poslovale," je o trojici izbranih podjetij, ki so morala dokapitalizirati NKBM, povedala prva predsednica uprave AUKN Dagmar Komar. Izbrali so jih sami v AUKN-ju in ne po nareku vlade, je zatrdila.

Golob je dodal, da bi morali biti v NKBM veseli državnih lastnikov, saj se zaradi navzočnosti državnega kapitala bankam običajno izboljšuje boniteta, vendar ni bilo tako. Ko je denar želelo vplačati eno od teh podjetij, se je poslovalnica NKBM-ja, v kateri je želel to storiti, nenadoma zaprla, je povedal.

"Ni bilo pritiskov"
Na vprašanje, ali so kdaj nanj izvajali pritisk, je Golob odgovoril, da osebno nanj ne. Javni pritisk medijev je bil brutalen in dolgotrajen, je dodal. Tudi tedanji predsednik vlade Borut Pahor ni izvajal pritiska na AUKN. "Bil je nekdo, ki je iz prepričanja podpiral avtonomnost agencije," ga je opisal.

Je pa Komarjeva opozorila, da med dokapitalizacijo NKBM-ja sploh ni bilo strategije upravljanja kapitalskih naložb države. V agenciji so jo pripravili, vendar je vlada ni potrdila. Zakaj, Komarjeva ne ve, po njeni oceni pa je bil vzrok v dejstvu, da se je to dogajalo tik pred menjavo vlade, med ključnimi ministri pa ni bilo soglasja ali poguma za to.

Ministri se niso uskladili
Bila je še bolj konkretna: "Trije ključni ministri, to so Gaspari, Križanič in Radičeva, po moji oceni niso bili usklajeni glede tega dokumenta." Prihajalo je na primer do primerov, ko se je pri določeni naložbi en minister zavzemal za eno, drugi pa za drugo stvar.

"Pešal je nadzor na ravni nadzornih svetov in njihovih komisij in tudi Banka Slovenije je svojo nalogo slabše odigrala," pa je Komarjeva odgovorila na vprašanje, kdo je po njenem mnenju kriv za večmilijardno luknjo v bankah. Še posebej jo je presenetilo, da v centralni banki niso imeli ljudi, ki bi se ukvarjali z ugotavljanjem nepravilnosti in kršitev v bankah.

Komisija bi morala danes zaslišati še tretjega povabljenega člana uprave AUKN Danila Grašiča, ki pa se je opravičil. Pogačnik je napovedal, da mu bodo v naslednjih dneh še enkrat poslali vabilo, sicer pa je možna tudi privedba prek odredbe sodišča.