Če si Slovenija želi ohraniti stopnji gospodarske rasti iz let 2014 in 2015, ko se je bruto domači proizvod (BDP) okrepil za tri oziroma 2,9 odstotka, bodo morale zaradi pričakovanega padca javnih investicij večjo vlogo kot do zdaj igrati zasebne investicije, so zapisali izvršni direktorji Mednarodnega finančnega sklada (IMF), ki so prejšnji ponedeljek potrdili poročilo misije IMF-ja v Sloveniji.

Odbor je za spodbudo zasebnim investicijam kot ključne izpostavil štiri prioritete, in sicer dodaten prenos slabih posojil iz državnih bank in čiščenje bilanc malih ter srednjih podjetij, prodajo državnih bank in spremembo njihovih poslovnih modelov, obsežen sveženj ukrepov za fiskalno prilagajanje strukturnim reformam, reformiranje in privatizacijo več državnih podjetij ter odpravo ključnih ovir v poslovnem okolju.

Zasebna družba za prodajo slabih posojil?
"Čas je za odločen spopad s slabimi posojili v bankah in dolgom v malih ter srednje velikih podjetjih," so zapisali in dodali, da bi se jim ob tem zdela koristna vzpostavitev zasebne družbe, ki bi jo vzpostavili z državno podporo, prodajala pa bi slaba posojila malih in srednjih podjetij.
"Nadaljnji državni nadzor v bankah ustvarja tveganja za vmešavanje v njihove odločitve glede kreditiranja," so izpostavili in hkrati poudarili, da bi morala država še enkrat premisliti o načrtu glede omejevanja deležev potencialnih investitorjev. "Načrtovana prodaja Abanke do julija 2019 predstavlja nepotrebno zamudo," so še opozorili.
"Slaba banka" mora biti neodvisna
Banke bi morale po mnenju direktorjev IMF-ja ob podaljšanem obdobju nizkih obrestnih mer prilagoditi poslovne modele. Zavzeli so se tudi za spoštovanje neodvisnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Znižanje proračunskega primanjkljaja v zadnjih dveh letih je le prvi korak k temu, da Slovenija fiskalno hišo spravi v red, so poudarili. Načrtovano prilagoditev letos so pozdravili, a hkrati opozarjajo, da bosta ob sedanjih politikah primanjkljaj in dolg prihodnje leto spet začela rasti.

Slovenija bi po njihovih besedah morala strukturni primanjkljaj letno zniževati za 0,6 odstotka BDP-ja, dokler ne bo povsem odstranjen, nato pa bi ga morali ohranjati na tej ravni, dokler javni dolg ne bo padel pod 60 odstotkov BDP-ja.

Nujne strukturne reforme
"Ključni element takšne strategije bi bil večleten dogovor s sindikati, v skladu s katerim bi bil strošek za plače takšen, da bi si ga lahko privoščili," so ocenili in kot pomembne izpostavili tudi pokojninsko reformo, nepremičninski davek in manjšo obremenitev dela.

Gospodarska rast bi lahko spodbudila tudi izboljšanje poslovnega okolja in agresivnejše reformiranje državnih podjetij. "Število podjetij, v katerih namerava država ohraniti nadzor, bi morali občutno zmanjšati," so še zapisali. IMF sicer Sloveniji napoveduje za letos 1,9-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi dosegla dva odstotka.

Mramor: Predlogi IMF-ja pričakovani
Minister za finance Dušan Mramor se je na predloge IMF-ja odzval z besedami, da so pričakovani, večino tega pa je že zapisano in sprejeto v nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti. Nekateri predlogi IMF-ja za realizacijo potrebujejo ekonomijo obsega, takšen je tudi projekt zasebnega podjetja za prestrukturiranje oziroma za slabe terjatve, kjer pa je potrebno dovolj veliko zanimanje bank za takšno poslovanje, je izpostavil.

Glede predloga za pospešeno privatizacijo bank, posebno Abanke, je po Mramorjevem mnenju vprašljivo, ker je ta banka v postopku združevanja. Formalno se je sicer že združila z Banko Celje, vendar je pozdružitveni postopek, v katerem lahko izkoristijo sinergije združitve, običajno dolg leto do leto in pol, je pojasnil Mramor in dodal, da bi pospešitev prodaje pomenila, da prodamo, preden banka začne optimalno poslovati.

Mramor se strinja, da bi bil zelo dobrodošel ponovni socialni sporazum, v katerem bi se dogovorili, kako do leta 2020, ko naj bi Slovenija odpravila strukturni primanjkljaj. Dogovoriti bi se morali o ključnih elementih, ki bi na eni strani povečevali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, na drugi pa vezali socialne transferje, plače in pokojnine na rast BDP-ja.